Je Rusija verska ali posvetna država?

AFP
V Rusiji je država po ustavi ločena od cerkve. A kako naj si potem razlagamo verouk v šolah, verske rituale pred izstrelitvijo raket v vesolje ali strah nekaterih pred stopanjem na ulico v kratkih hlačah?

Kozmodrom sredi kazaške stepe. Svetlo sonce sije na izstrelitveno ploščad in sili prisotno publiko v mižanje. Inženirji in mehaniki v slavnostni tišini opazujejo, kako njihov nekdanji kolega, zdaj oče Sergij, opravlja molitev poleg rakete. »Prosimo Gospoda, naj blagoslovi polet te rakete,« govori Sergij in velikodušno škropi vse naokoli s sveto vodo, tudi snemalno ekipo novinarjev. Snemalci z dlanmi sramežljivo zaščitijo objektive …

Ta ritual na Bajkonurju se je odvil že 353-krat. Roskosmos svoje rakete blagoslavlja od leta 1998 naprej. Vsakič, ko gre z nosilno raketo karkoli narobe, pa se na spletu obvezno pojavi kak sarkastičen (ali popolnoma resen) komentar v stilu: »Naslednjič bo treba bolje poškropiti.« Vsakič, ko se, na spletu ali v živo, razvname razprava o posvetnosti ali religioznosti ruske države, nekdo obvezno spomni na to, kako poleg raket blagoslavljajo tudi vojaške baze ali vozila za prevoz zapornikov.

Res je, Rusija je posvetna država, saj tako pravi ustava. A to še zdaleč ne razloži vsega, kar se dogaja pri nas.

Najprej vojska, nato vera

Velika večina prebivalcev Rusije je pravoslavcev. Sodeč po statistiki ta delež predstavlja 80 odstotkov prebivalstva. Preostali del pretežno tvorijo muslimani, judje in budisti. Ko pa pride recimo do vprašanj, povezanih z upoštevanjem posta, pa se te prakse drži komaj 1 odstotek vernikov, medtem ko redno cerkev obiskuje komaj 4 odstotke pravoslavcev, kar pomeni okoli 5,8 milijona ljudi v državi s 146 milijoni prebivalcev. Celo v boga verujeta samo dve tretjini tistih, ki se imajo za pravoslavce.

Ruska pravoslavna cerkev (RPC) pa zaradi tega ni preveč zaskrbljena: »Smo šele na začetku duhovnega preporoda našega naroda,« pravi patriarh Kiril. Cerkvena avtoriteta se je v zadnjih dveh desetletjih konstantno povečevala, prav tako število župnij. Stopnja zaupanja v cerkev kot institucijo je med ljudmi na drugem mestu, takoj za vojsko in pred pravosodnimi organi.

Praktično po vsej državi, kjer prevladuje pravoslavno prebivalstvo, boste srečali voznike avtobusov in taksijev, ki svoja premična »delovna mesta« opremljajo z ikonami. Včasih lahko na vetrobranskem steklu opazite kar cel miniaturni ikonostas. Ampak, ali to res priča o globini njihovega verskega prepričanja? Sociologi pravijo, da ne: »Dandanes izrekanje za pravoslavce redko predpostavlja religioznost. Delež pravoslavcev skoraj sovpada z deležem (etnično) ruskega prebivalstva v državi. Za mnoge biti pravoslavec pomeni enako kot biti Rus,« pravi strokovnjakinja z Levada centra Natalija Zorkaja. Blagoslavljanje raket spada v isto kategorijo kot z ikonami okrašeni avtomobili taksistov. Gre za tradicijo, ki izkazuje bolj navado kot karkoli drugega.

Na kar moramo tukaj biti pozorni, pa je vpliv verskih organizacij in norm na vsakdanje obnašanje ljudi, meni Aleksander Verhovski, direktor analitičnega centra SOVA, ki se ukvarja s preučevanjem ksenofobije, rasizma in vpliva religije na družbo. A pri tem slika ni enoznačna.

Kje se nahaja »verska« Rusija?

Prepoved nošenja hidžaba za deklice in učitelje v kraju Belozerje leta 2017 je sprožila burne odzive po vsej Rusiji. Vas v republiki Mordoviji, kjer pretežno živijo Tatari, so malo pred tem nekateri razglasili za kalifat, po uradnih podatkih naj bi od tam 18 domačinov celo odšlo na Bližnji vzhod, da bi se borili na strani Islamske države. Za naselje s 3.000 prebivalci to ni tako majhna številka. Govori se, da je takšnih ljudi tam v resnici še več.

Belozerje so obiskali pripadniki Zvezne varnostne službe (FSB), nato pa je sam ruski minister za izobraževanje izjavil, da je hidžab v šolah nesprejemljiv. Ta izjava je naletela na burne odzive v Čečeniji, kjer je prevladujoče prebivalstvo prav tako muslimansko. Rezultat vsega je bil, da so hidžab ponekod ukinili, drugje pa je ostal. Vrhovno sodišče Ruske federacije je prepovedalo nošenje hidžaba v šolah v nekaterih regijah, na ustavno sodišče pa se spor okoli tega še ni prebil.

Pisane versko obarvane modne dodatke lahko srečamo tudi v drugih regijah, predvsem na Severnem Kavkazu. »Dagestan je po vseh standardih zelo religiozna regija. Tam je omejena celo prosta prodaja alkohola – ne zato, ker bi bilo to prepovedano z zakonom, ampak ker jo s silo prepovedujejo verski aktivisti,« pravi Verhovski.

Eno od najpogostejših vprašanj o Dagestanu na spletu je, ali je dovoljeno tam nositi kratke hlače. »Mahačkalo si bom najbolj zapomnil po bratu, ki je meni in moji punci prepovedal zapustiti hišo, dokler si nisem las popravil za ovratnik in ona ni oblekla dolgih hlač,« piše uporabnik portala Pikabu.ru.

Od kazenskega pregona do šolskih predavanj

V Rusiji od leta 2013 obstaja zakonska podlaga za pregon žaljenja verskih čustev, ki so jo uvedli po tem, ko so članice skupine Pussy Riot izvedle protestno akcijo v moskovski cerkvi Kristusa Odrešenika. Od takrat naprej se na letni ravni pojavita povprečno do dva utemeljena suma, ki pa navadno ne dobita sodnega epiloga. Izstopa sicer primer iz leta 2016, ko je dve leti pogojne zaporne kazni dobil dagestanski športnik Said Osmanov, ki je udaril kip Bude, ob njem uriniral, cel dogodek posnel in posnetek naložil na splet.

Nasprotniki tega zakona se sprašujejo: »Kje pa je zakon, ki ščiti čustva neverujočih?« Ko so po dolgih javnih razpravah v medijih in na raznih komisijah v ruskih šolah uvedli predmet »osnove verskih kultur in svetovne etike«, so to mnogi dojeli kot vsiljevanje verske propagande. Cerkev po drugi strani zatrjuje, da je predmet izključno seznanitvene narave in predlaga poučevanje o vseh verskih kulturah.

»Nikoli se ne vmešavamo,« je uradno stališče RPC. »Cerkev je v Rusiji ločena od države. Država se ne vmešava v cerkvene zadeve in obratno,« je večkrat poudaril patriarh Kiril.

A omenjeni predmet samo kaže na formalni vpliv cerkve, meni Verhovski: »V praksi učitelji ponekod predavajo pravoslavno kulturo, drugje pa svetovna verstva. Izvajanje vsebin pa ni v domeni cerkve, ampak države.« Vseeno vpliva cerkve v povprečni ruski regiji ni čutiti, pravi sociolog. »Obstajajo posamezni ekscesi, ki pa so točno to – ekscesi, ne norma.«

Do tega vprašanja je nedvoumno stališče zavzel tudi ruski predsednik: »Rusija je posvetna država in bo to tudi ostala.«

Preberite še:

Kako je ruska pravoslavna cerkev preživela 70 let sovjetskega ateizma

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke