Močna nevihta je 8. marca 2017 popolnoma uničila znamenito »Azurno okno«, znano steno v obliki loka it-Tieqa Żerqa na otoku Gozo, ki je del malteškega otočja. Arhitekt Svetozar Andrejev je v sodelovanju z notranjo oblikovalko Jeleno Britaniško predlagal, da se znamenita atrakcija in zaklad narave rekonstruira s sodobnimi materiali. Tako bo nastala nova znamenitost, nov simbol Malte.
Zamislil si je, da za vedno izgubljena stena dobi obliko štirinadstropnega spiralno organiziranega razstavnega prostora s površino okoli 5000 m2. Celotna konstrukcija bo obložena z zrcalnimi jeklenimi ploščami, ki bodo stalno odbijala sončno svetlobo in njeno zrcalno sliko v vodi. S tem bo konstrukcija dobila poseben značaj, privlačnost in veličanstvenost.
Stanovanjski nebotičnik v srcu New Yorka na Peti aveniji je že v gradnji. Visok bo več kot 300 metrov. Ekipa na čelu z Jurijem Grigorjanom je predlagala ozko konstrukcijo s samo enim stanovanjem na posamezno nadstropje. Nosilna konstrukcija in komunalni sistemi so postavljeni na zahodni strani in ločeni od preostanka zgradbe. S tem je nastal fleksibilen in prosojen stanovanjski prostor, ki omogoča osupljive razglede s treh strani zgradbe.
Arhitekti so poskrbeli tudi za visoko energetsko učinkovitost te gradnje. Zaprta južna fasada nosilnega dela zgradbe bo v celoti pokrita s sončnimi celici, na enem od tehničnih nadstropij pa bo zabojnik za led kot del hladilnega sistema.
Projekt je bil uspešno zaključen že leta 2013 in predstavlja enega od najpomembnejših dogodkov v zgodovini sodobne ruske arhitekture. Kamerna zgradba s površino nekaj manj kot 500 m2 se uporablja za razstavljanje zbirk arhitekturnih skic, ki jih je zbral eden od ustanoviteljev biroja Speech, arhitekt Sergej Čoban.
Njegova prva akvizicija je bila skica scenografa iz 18. stoletja Pietra di Gottarda Gonzage in njeni fragmenti so bili uporabljeni tudi pri oblikovanju pročelja. Betonski zidovi praktično nimajo oken in delujejo kot »termovka«, ki zagotavlja visoko energetsko učinkovitost ter ohranjanje primerne temperature in vlage za ohranjanje skic v notranjih prostorih.
Neobičajen projekt je bil sprva pripravljen za mednarodni natečaj Unesca. Arhitekti so si zamislili majhen rekreacijski center (s površino zgolj 150 m2) na Himalaji na nadmorski višini okoli 4600 metrov kot simbiozo različnih asociacij: šotora, pagode, gore in njenega »arhitekturnega« analoga – povzdignjenega svetišča sikhara, nepalske pozdravne geste, pa tudi Lune. Tako je mogoče hkrati dati zgradbi edinstveno večplastno identiteto, jo vključiti v surovo okolico in ponuditi planincem prepotrebno psihološko uteho. Žal so projekt po uničujočem potresu v Nepalu projekt preoblikovali. Sedaj je mišljen kot baza za satelitske komunikacije.
Vasilij Kljukin, nekdanji ruski bankir, danes le prebivalec Monaka, se zanima za vse vrste ustvarjalnih kreacij in delo arhitekta samouka je le ena od njegovih »inkarnacij«. Svoje odkrito kičaste projekte ponuja najrazličnejšim mestom po svetu. Tale visoki nebotičnik v obliki dvignjene kobre je zamišljen v kontekstu azijske kulture, v kateri kače in zmaji veljajo za čuvaje blagostanja, simbole nesmrtnosti in modrosti. Silhueta v vizualizaciji projekta ni prikazana samo na ozadju Šanghaja, ampak je drzno prepletena tudi z nebotičniki iz Londona in New Yorku, češ da bi bila prikazana univerzalnost takšnega objekta. V notranjost »kobrinega« nebotičnika je mogoče umestiti pisarne in stanovanja, kobrina odprta čeljust pa je mišljena za teraso restavracije ali nočnega kluba. Nujen element je dinamična osvetlitev, saj kače se levijo in puščajo svojo kožo.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
