Valerij Bikovski: Legendarni kozmonavt, ki mu breztežnost ni prišla do živega

Kariera legendarnega sovjetskega kozmonavta Valerija Bikovskega bi lahko ubrala popolnoma drugačno pot, saj se je na začetku zanimal za pomorstvo. Ključen trenutek, ki je zaznamoval njegovo nadaljnje življenje, je bilo neko predavanje Kluba Sovjetskih zračnih sil o letalstvu, ki ga je obiskal še kot 14-letni fant. S 16 leti je začel obiskovati predavanja iz letalske teorije v Moskovskem letalskem klubu, pri osemnajstih pa se je vpisal v letalsko šolo na Vojaški akademiji v Kačinsku. Pri 21 letih je pridobil čin poročnika, pri 25 pa je že pilotiral in opravljal delo padalskega inštruktorja. Pri 26 letih in opravljenih 72 skokih je pričel z usposabljanjem za kozmonavta na Akademiji za vojaški inženiring v Žukovskem.

Bikovski je postal eden od prvih sovjetskih kozmonavtov in hkrati eden od svetovnih pionirjev vesoljskih poletov. V svoji bogati karieri je v vesolju skupno preživel 20 dni, 17 ur in 48 minut, prejel odlikovanje heroja Sovjetske zveze, red Lenina in čin generalmajorja sovjetskih zračnih sil. Naključje je hotelo, da je preminil ravno na dan 51. obletnice smrti prvega človeka v vesolju, Jurija Gagarina. Ob tej priložnosti je časnik Komsomolskaja Pravda strnil njegove dosežke, ki jih povzemamo v tem prispevku.

Oranje ledine na področju vesoljskih poletov

Valerij Bikovski je v vesolje prvič poletel 14. julija 1963 kot član znamenite misije, v okviru katere je vesolje osvojila tudi prva ženska Valentina Tereškova. Bikovski je prvi kozmonavtki na nek način pomagal utreti pot v orbito, ko je tja poletel dva dni pred njo. Znanstveniki so takrat želeli preučiti, ali breztežnostno stanje različno vpliva na moške in ženske. Tereškova in Bikovski sta nekaj časa skupaj obletavala Zemljo. Na neki točki se je Vostok-6, ki ga je pilotirala Tereškova, približal Vostoku-5 Bikovskega na vsega 5 kilometrov. Kozmonavta sta tako vzpostavila radijsko zvezo in si izmenjevala izkušnje. Oba kozmonavta sta varno pristala na Zemlji skoraj hkrati, 19. julija dopoldan.

Z njunima poletoma sta padla dva vesoljska rekorda hkrati: Valentina Tereškova je postala prva ženska v vesolju, Valerij Bikovski pa je postavil časovni rekord v posamičnem bivanju v vesolju – Zemljo je obletaval 4 dni, 23 ur in 6 minut.

Naloga Bikovskega pa ni bila samo znanstvene, ampak tudi politične narave, saj je uradno postal tudi prvi človek, ki se je pridružil komunistični partiji v vesolju. Četrti dan svojega poleta je poslal prošnjo za pridružitev neposredno Nikiti Hruščovu, ta pa je na hitro sklical Centralni komite in kozmonavta so brez kandidatskega postopka sprejeli v vrste KPSZ. Kroži tudi zgodba, da naj bi Bikovski med poletom po radiju dobesedno zbudil Tereškovo, ki je zadremala pred vzpostavitvijo zveze z Zemljo.

Odporen na breztežnostno stanje

Bikovski se je v zgodovino odkrivanja vesolja zapisal tudi po eni precej zanimivi lastnosti – breztežnostno stanje mu ni prišlo do živega. Praktično vsi kozmonavti (in astronavti) ob prvem dolgoročnem izpostavljanju breztežnosti in posledičnemu povečanemu dotoku krvi v možgane občutijo vsaj določeno mero nelagodja, ki ga najpogosteje spremljata slabost in vrtoglavica. Valerij se je za razliko od drugih v vesolju počutil kot riba v vodi. Zdravniki so njegov primer opisali kot edinstven.

Na Luno mu ni uspelo

Bikovski je bil predviden tudi za člana načrtovane sovjetske lunarne misije. Vodil je skupino kozmonavtov med pripravami za prvi polet na Zemljin naravni satelit, ki bi se moral zgoditi 8. decembra 1968 z Bikovskim v vlogi poveljnika vesoljskega plovila. A misija je bila po smrti legendarnega raketnega inženirja Sergeja Koroljova leta 1966 odpovedana, saj so menili, da bi bila brez njegove vloge misija preveč tvegana. Približno pol leta za načrtovano sovjetsko misijo, julija 1969, je na Luno tako kot prvi stopil Američan Neil Armstrong v okviru misije Apollo 11.

Kljub temu je Valerij sodeloval še pri dveh poletih. Leta 1976 je poveljeval misiji Sojuz-22, dve leti zatem pa še skupni sovjetsko-vzhodnonemški ekspediciji Saljut-6. Z njim se je takrat v vesolje podal prvi in edini vzhodnonemški kozmonavt Sigmund Jähn.

Nebo mu je vzelo sina

V življenju slavnega kozmonavta se je pripetila tudi strašna tragedija. Njegov sin, prav tako Valerij, ki je šel po stopinjah očeta, se je leta 1985, samo nekaj mesecev po zaključku šolanja, smrtno ponesrečil v letalski nesreči, v kateri sta trčila Tu-134A in vojaško transportno letalo An-26 s skupino vojakov. V katastrofi je umrlo 94 ljudi. Valerij Bikovski mlajši je bil star komaj 22 let.

Kozmonavtu v spomin

»Njegova biografija je povezana z znanstveno-raziskovalnim delom v kozmonavtiki. Kot vojaški častnik, vključen v vesoljski program, je postal eden od pilotov, ki so se osredotočali na reševanje znanstvenih, tehničnih in raziskovalnih nalog, sodeloval je tudi v mednarodnih projektih,« je o Bikovskem za Gazeta.ru povedal zgodovinar kozmonavtike Anton Pervušin.

Na smrt Valerija Bikovskega se je odzvala tudi Valentina Tereškova, ki je ob tej priložnosti dejala, da sta bila »kot brat in sestra«.

»Prav danes, 27. marca, je dan smrti Jurija Gagarina. Z drugimi kozmonavti smo obiskali mesto, kjer se je ponesrečil … Morda ga je Jura (Gagarin) poklical k sebi ...« je zaključila Tereškova.

Preberite še:

Skrivnostna smrt Jurija Gagarina: Zakaj je prvi človek v vesolju umrl tako mlad?