Ste vedeli, da ima tudi Rusija svojo Belo hišo?

Getty Images
Ta zgradba, ki stoji tik ob nabrežju reke Moskve, je bila priča razpadu Sovjetske zveze, leta 1993 pa so jo napadli tanki. Nekateri so celo prepričani, da pod njo obstaja tajni prehod do skrivne vzporedne linije moskovskega metroja.

Washington ni edino mesto na svetu z Belo hišo. Tudi ruska prestolnica premore svojo, in ta ponosno stoji na Krasnopresenskem nabrežju ob reki Moskvi. Nemogoče jo je spregledati!

V tej zgradbi so pisarne ruske vlade, vključno z delovnimi prostori premierja Dmitrija Medvedjeva. Uradno se imenuje Dom vlade Ruske federacije, manj uradno pa je znana kot Bela hiša.

Ob izgradnji leta 1981 se je zgradba imenovala Dom sovjetov in vse do ustavne krize leta 1993 je gostila sedež Vrhovnega sovjeta Rusije. Takrat so jo na ukaz predsednika Borisa Jelcina med njegovim vročičnim političnim spopadom s parlamentom napadli tanki.

Konflikt je bil na koncu razrešen s silo, zgradba pa je bila potrebna resnih popravil, ki so po nekaterih ocenah stala celo več kot sama gradnja. Po obnovi je ponovno služila kot sedež ruske vlade.

Eden od arhitektov originalnega projekta Vitalij Mazurin se spominja, da je bila začetna gradnja tehnično zelo zahtevna: »Bil sem vključen pri gradnji podzemnih prostorov bodoče Bele hiše. Šlo je za zelo kompleksno trinadstropno konstrukcijo. Ogromni prostori so bili namenjeni za parkirišča, prezračevalni sistem, hladilno opremo … «

Krožijo tudi govorice, da naj bi pod zgradbo bilo tajno zaklonišče in prehod do skrivne vzporedne linije moskovskega metroja (Metro-2). Vendar arhitekturni zgodovinar pri Moskovskem muzeju Denis Romodin pravi, da je to nesmisel:

»Stavba je bila med leti 1991 in 1993 ves čas odprta za javnost, in če bi takšna skrivnost obstajala, bi jo zagotovo odkrili, to pa bi imelo neizbežen vpliv na dogodke leta 1993,« pravi.

»Poleg tega bi bila gradnja takšnih prehodov tehnično neizvedljiva. V bližini tečeta reki Presnja in Moskva, zato je podlaga zelo težavna. Znano je, da so hidrološki pogoji precej otežili gradnjo krožne linije metroja, ki poteka v bližini, zato so govorice o podzemnih kanalih eno veliko pretiravanje,« dodaja.

Arhitekturni izgled Bele hiše je zasnoval arhitekt Dmitrij Čečulin, glavna avtoriteta stalinističnega stila, ki je bil tudi avtor stolpnice na Kotelničeskem nabrežju (ene od »Sedmih sester« Moskve) in hotela Rossija, ki je stal tam, kjer se danes razprostira park Zarjadje.

Pri zasnovi Bele hiše je Čečulin črpal iz svojega prejšnjega projekta, sedeža glavne ruske letalske družbe Aeroflot. T. i. Dom Aeroflota bi moral stati blizu trga pri Beloruskem kolodvoru, a projekt ni nikoli zaživel, saj so bile njegove dimenzije preprosto prevelike.

»Bela hiša je bila edina velika upravna zgradba, ki so jo zgradili v Moskvi v osemdesetih letih. Bila je zelo monumentalna za to obdobje, in čeprav je bil takrat bolj priljubljen modernizem, je zgradba primer stalinistične arhitekture s svojimi velikimi rjavečimi granitnimi stilobati, ogromnimi stopnicami, težkimi elementi in stolpom z uro,« razlaga Romodin.

Zgodovinar ob tem priznava, da se je leta 1992, ko je bil še najstnik, tudi sam potikal na območju Bele hiše, saj je bil navdušen nad njeno veličino.

»Ko sem vstopil noter, so me navdušile prostorne dvorane, količina naravnega kamna, svetleča tla iz dragih kamnov, množica sodobnih luči in kristalnih lestencev. Vse je izgledalo zelo pompozno in monumentalno in jasno je bilo, da je stavba namenjena potrebam regionalne vlade kot prostor za različne sestanke in forume z velikim številom udeležencev,« se spominja naš sogovornik.

V primerjavi z letom 1992, ko je bila notranjost dostopna javnosti, pa je danes zgradba obkrožena z ograjo. Celotna površina Bele hiše meri okoli 172.000 kvadratnih metrov, kar vključuje pisarne in 27 konferenčnih dvoran.

Romodin kljub vsemu pravi, da zgradba ni nikoli povsem služila svojemu namenu: »Sumim, da so ogromni prostori gostili veliko ljudi samo v času, ko je bil tam še sedež Vrhovnega sovjeta. Leta 1992 je bila zgradba večinoma prazna in dvomim, da danes uslužbenci pogosto uporabljajo celotno območje.«

Preberite še:

Velika sovjetska gradnja: Kako je narod iz ruševin zgradil novo državo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke