Vojska je skupnost, ki ima svojo lastno neformalno hierarhijo, podobno kot ostale skupnosti. Pri tej hierarhiji ne govorimo o činih in nazivih, ampak o posameznikovem družbenem statusu, ki določa njegove privilegije in dolžnosti. Te si naborniki podeljujejo med sabo. Osnovno načelo pri dodeljevanju privilegijev in obveznosti je po navadi čas v vojski, ki ga je posamezni nabornik odslužil.
Nekoč, ko je vojaški rok v Rusiji trajal še dve leti (nato so ga skrajšali na eno), so tej neformalni hierarhiji rekli »dedovščina«. Ta je izkušenejšim nabornikom podeljevala velik nadzor in moč nad novimi. V zadnjih letih so se stvari, predvsem zaradi skrajšanja vojaškega roka in boljšem civilnem in častniškem nadzoru, v tem pogledu na srečo omilile. Danes je ta hierarhija postala manj resna in obsega v glavnem delitev vsakdanjih nalog med naborniki v kasarnah.
Duhovi so najbolj sveži naborniki, ki še niso odslužili 100 dni.
Za večino mestnih fantov je to fizično in psihično zelo naporno življenjsko obdobje, ko morajo od jutra do večera opravljati težaška dela in samostojno reševati probleme brez mame in očeta ter si izboriti svoj prostor pod soncem v moškem kolektivu. V praksi to pomeni, da se fantje med sabo dogovarjajo, kdaj bo kdo pomival tla in stranišča in kdo bo na poligonu streljal iz avtomata.
To je obdobje, ko človek spozna vse »lepote« vojaškega življenja, kot so pospravljanje, čiščenje, fizično delo in večkilometrski pohodi. Prav v prvih mesecih zato mnogi doživljajo psihološko krizo, po kateri bodisi postanejo močnejši bodisi se zatečejo v bolnišnico, kjer ostanejo do konca služenja.
V tem obdobju nabornik sliši ukaze, kot je recimo: »To boste čistili od tega trenutka pa do večerje!« Proces čiščenja in pospravljanja je celostna izkušnja, ki ji v vojski posvečajo še posebno pozornost. Vse se mora svetiti, od kasarne in vojaške opreme pa do uniform in celostnega zunanjega izgleda vojaka. Tvoja oblačila morajo zmeraj biti čista in zlikana (razen seveda ob terenskih pohodih), nabornik mora biti zmeraj obrit, čizme se morajo svetiti.
Mnogi nekdanji naborniki pravijo, da so se prav v tem obdobju naučili reda za vse življenje. Prvemu obdobju v življenju nabornika lahko zato rečemo obdobje s povečano stopnjo odgovornosti ob hkratni odsotnosti pravic in privilegijev.
»Imate pravico samo do svežega zraka,« nam je v prvih mesecih služenja rad govoril naš poveljnik.
Slon je v bistvu kratica za »soldat, ljubjašij ohrenennije nagruzki«, kar v prevodu pomeni vojaka, ki »ljubi noro dobre napore«. To obdobje se začne po odsluženih stotih dneh naborništva, ko del vojakov napreduje od gospodinjskih obveznosti v kasarni do bojnega dežurstva.
Za boljši občutek: obramba domovine poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu in naborniku lahko zaupajo patruljiranje vzdolž meje z avtomatom v roki ali pa pripravo lovcev in bombnikov pred poletom. Bojne izmene trajajo 24 ur s triurnimi premori za spanje. Posameznik mora biti na to fizično in psihično pripravljen, prav zaradi tega le del celotnega bazena nabornikov preide od čiščenja prostorov in pomivanja tal k pravi vojaški službi.
V tem obdobju »starešine« del svojih obveznosti začnejo prelagati na »mlajše« in jih skupaj s častniki učijo braniti domovino.
Po tej tranziciji lahko nekateri naborniki pridobijo svojevrstne privilegije, na primer pravico do dvodnevnega »vikend dopusta«, ko lahko odidejo v mesto ali na obisk k družini.
Vojak postane ded v času zamenjave, ko prejšnja skupina nabornikov odide domov in pridejo novi »zelenci«, ki jim lahko ukazuje.
To obdobje nastopi navadno po 200 dneh in traja do 300. dne naborništva. Obveznosti in bojna dežurstva postanejo norma. Na tej točki po navadi že veš, kako prebroditi 24-urno izmeno in na kak način se skriti pred očmi častnikov, da si malo oddahneš.
Ob nastopu tega obdobja te oficirji tudi že spoštujejo in se pogovarjajo s tabo, če že ne kot s sebi enakim pa vsaj kot s »starejšim« nabornikom, ki mora najti zamenjavo zase na bojnem dežurstvu.
Morda se sliši neverjetno, ampak častniki dejansko poslušajo mnenja »dedov«, ki se tičejo »mlajših«, saj skupaj z njimi vsak dan opravljajo določene naloge.
Dembelj izvira iz besede demobilizacija. Dembelj postane nabornik takrat, ko ga zapišejo v uradni seznam vojaške rezerve.
Ta neformalni status nastopi zadnja dva meseca služenja, ko si lahko nabornik malo oddahne. Takrat vse svoje obveznosti prenaša na pleča svežih prišlekov. Ta čas se lahko izkoristi tudi za zdravljenje določenih zdravstvenih težav na račun države v vojaški bolnišnici in za kovanje načrtov, kaj početi po vrnitvi domov.
Nekateri naborniki zadnja dva meseca služenja delujejo po »dembeljskih akordih« oz. »demobilizacijskem dogovoru«, ko stremijo k temu, da naredijo nekaj dobrega in koristnega za svojo enoto in za sabo pustijo lep spomin. Eden od mojih tovarišev je na primer v zadnjem obdobju naborništva postavljal na noge fitnes za častnike.
Dembeljski akordi so sicer popolnoma prostovoljni in nihče nikogar ne sili, da bi se dodatno dokazoval.
Oglejte si še:
Video: Kako ruski naborniki obeležijo konec vojaškega roka?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
