Ruski pogled na politično korektnost je precej enostaven:
»Zakaj bi nož obarval v lepo barvo, če me želiš z njim zabosti?«
Imam prijatelja Britanca, ki prav tako živi v Sankt Peterburgu. Nekega dne mi je potožil, da ne prenese ruskega rasizma. Ko sem ga vprašal, kaj se je zgodilo, je rekel: »Rekla mi je, da Pariz nič ne velja, zaradi množice migrantov.«
Šest mesecev kasneje sem gledal govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kjer je rekel: »Pariz ni več Pariz.« Nato je skomignil z rameni, kot da na nekaj namiguje.
Trump je skušal biti politično korekten. Dekle, s katerim se je dobival moj prijatelj pa ne. Tako Trump kot dekle sta bila k*etena, a dekle je bilo vsaj iskreno okoli tega na pravi ruski način. Ko sem z Rusi odprl temo politične korektnosti, mnogi niso dojeli, kaj mislim. Sledila so vprašanja v stilu: »Misliš tisto, ko politiki lažejo?« ali »Misliš na nekaj, v zvezi s korupcijo?«
»Načelo izogibanja jeziku ali obnašanju, ki bi lahko užalil določene skupine ljudi«
Tako je definirana politična korektnost v Oxfordskem slovarju. Zakaj torej imamo politično korektnost?
Srečal sem se s prijateljico, ki vodi knjižnico v središču Sankt Peterburga. Ko sem jo spomnil na politično korektnost in jo vprašal, kaj si misli o tem, je rekla: »Politična korektnost je pomembna in v Rusiji pogosto spada na področje feminizma in homofobije. Dober primer tega bi bil, da recimo homoseksualcu ne bi bilo treba gledati majic z napisom ’p*der’. Če imamo zakone, ki ščitijo verske organizacije pred verbalnim preganjanjem (kar imamo), zakaj potem dopuščamo, da ljudje obsojajo nekoga, ki je homoseksualec? Zakaj ljudje lahko nekomu, ki je debel, govorijo, kaj bi ta mogel delati ali pa kako bi moral gledati nase? To ni način, kako bi se ljudje smeli obnašati do drugih ljudi.«
»Misliš, da mnogi Rusi podpirajo takšno mnenje?« sem jo vprašal.
»Ne, mnogi v Rusiji ne razmišljajo tako. Oni menijo, da tega ne potrebujemo ali pa jih te stvari preprosto ne zanimajo.«
Potem ko sem se na to temo pogovarjal še z drugimi Rusi, sem slišal prav to mnenje: Rusom se ne zdi, da bi bila politična korektnost potrebna.
Pogovarjal sem se z žensko po imenu Z, ki mi je rekla: »Mislim, da mnogi ljudje tukaj resnično ne razmišljajo o politični korektnosti, razen takrat, ko jih spomnite na to. Nato lahko dobite odgovor v stilu ’V redu, s tem nimam problemov!’ ki mu sledi še nekaj v smislu ’Zakaj te to sploh zanima?’
Vprašal sem: »Kaj pa, ko je nekdo zaradi tvojih besed užaljen?
»Če je nekdo del manjšine, ki so jo užalili, bodo Rusi poskušali iz spoštovanja spremeniti temo. Razen, če ne gre za srednjeveške divjake. Takrat vam ni pomoči!«
Mnogi od teh, s katerimi sem se pogovarjal, so poudarili, da so Rusi zelo občutljivi na svobodo govora in omejevanje tistega, kar jim je dovoljeno izreči, politično korektnost pa vidijo kot orodje, ki omejuje, ne pa ščiti.
Moskovčan po imenu C, mi je rekel: »Obstajajo različni načini, kako Rusi gledajo na ’zahodno’ politično korektnost. Rusi so skeptični, saj menijo, da je ta preveč blaga in sterilna. Preveč tolerantna.«
»Ali obstajajo Rusi, ki ne spadajo v to kategorijo?« sem vprašal.
»Seveda. V resnici velik del ruske ’liberalne elite’ za zahodni model politične korektnosti meni, da gre za brzdanje, ki je zahodnim silam omogočilo, da zmanjšajo napetosti in izboljšajo svoj ekonomski položaj. Kajti nihče ne želi delati z vami, če ste napadalni. Ni važno, ali je to prav ali narobe, poanta je v tem, da napredek zahteva kompromise. Besede ne puščajo slabega okusa v ustih, saj so nenazadnje zgolj besede. Torej, kaj je slabega v tem, da jih občasno požremo, če to potem vodi do napredka? Menim, da oni razmišljajo ravno v tej smeri. A oni so na zahodu, politična korektnost pa je odvisna od tega, s kom imate opravka.«
Čeprav mnogi Rusi menijo, da je največji greh socializacije v tem, da se nekdo užali, vseeno ni sprejemljivo, če si k*eten.
Politična korektnost se pogosto reducira na skupino ljudi, s katerimi se družite, na skupnost, v kateri živite in na debelino zidov, znotraj katerih živite.
Politično korektnost je moč izkoristiti za odprti dialog med ljudmi, ki bi sicer bili odrezani drug od drugega. A postavlja se vprašanje, ali se je poslužujejo ljudje, ki jo uporabljajo za pozitivne spremembe in na pravilen način.
V pogovorih z Rusi, ki so na splošno zavzeli manj osebno pozicijo do te teme, se zdi, da je politična korektnost koristno orodje, ki pa se ga uporablja na napačen način – kot svinčnik, s katerim lahko ustvarjate umetnine, ki sežejo do srca celim generacijam, ali pa tekati naokoli in z njim v obraz zbadate nedostojne ljudi.
»Moje mnenje do politične korektnosti? (Sem ruski državljan) in mislim, da je ne potrebujemo, saj nikoli nismo imeli izstopajočih primerov rasizma, diskriminacije ali nečesa podobnega. Lahko rečem, da so Rusi v glavnem tolerantni »od rojstva«. Drug razlog, zaradi katerega je ne potrebujemo, je ta, da smo narod, ki pove, kaj si misli. Pri nas je v navadi, da stvari imenujemo s pravim imenom. Imamo sicer nekatere težave, ki bi lahko bile povezane s politično korektnostjo,« - Clemente
»Beseda na ’p’ v ruščini nima nobene negativne konotacije. Ogibajo se je samo Rusi, ki govorijo angleško, ki so se navadili na ameriško politično korektnost. To niti malo ni naša lokalna stvar,« - Igor, Sankt Peterburg
»Ne vem, kako Rusi doživljajo zahodno politično korektnost – mislim, da je to nekaj, kar ne razumemo. Mislim, kakšen smisel ima nekoga imenovati s korektno besedo, če pa ga tako ali tako ne marate?« - Darja
Benjamin Davis je ameriški pisec, ki živi v Rusiji. Skozi pogovore z Rusi raziskuje različne teme, od nesmiselnih do globokoumnih. Če želite kaj pokomentirati ali pa želite, da bi se Benjamin ukvarjal z določeno tematiko, nam pišite v komentarjih ali na Facebooku!
Preberite še:
Mnenje: So ruske ženske res »lahke«?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.