»Mama, naše letalo je strmoglavilo, a jaz sem živ.« S temi besedami je Natalijo Žabicko ob 6.25 zjutraj poklical njen sin Ilja.
Nato je pojasnil, da kliče iz tujega telefona, saj je svojega izgubil ob trdem pristanku.
»Dojela sem, da je pod vplivom adrenalina, saj sicer nikoli toliko ne govori,« se smeje Natalija. »In dojela sem, da so živi tudi ostali.«
14-letni Ilja je letel v Simferopolj z majhno skupino otrok in njihovih vzgojiteljev. Ko je letalo začelo padati, je Ilja zagledal, kako se je moški pred njim sklonil. On je napravil isto in trdneje zategnil pas. Po pristanku je ugotovil, da mora čim prej k izhodu, da ne bi padel v gnečo. To mu je uspelo med prvimi, pri čemer se je udaril v hrbet, ki ga še vedno boli.
»Pregledal ga je zdravnik, na srečo ni nič nevarnega,« pravi Natalija. »A zelo verjetno je, da obstaja kakšna mikropoškodba.«
Trenutno je Ilja skupaj z ostalimi otroci na letališču in čaka na ročno prtljago. Na Krim se bo verjetno odpeljal z vlakom.
»Rekel mi je: Mama, zdaj se zagotovo nikoli več ne bom peljal z letalom,« pravi Natalija. Tako so se odzvali tudi drugi otroci, eni pa pravijo: »Nič ne rabimo, hvala. Potovanja imamo dovolj.«
»Ko sem dojel, da padamo, sem pomislil, da bomo umrli in sem zajokal,« je rekel mami.
Čeprav je Ilja rojen septembra, bo Natalija zdaj 15. avgusta praznovala njegov drugi rojstni dan.
Preberite še:
Ruska pilota izvedla čudežni zasilni pristanek in rešila 233 ljudi (VIDEO)
»Prijel sem za križec«: Vtisi potnikov po zasilnem pristanku na koruznem polju