Spoznajte Aliso, ki je od 7. leta brez las

Alisa

Osebni arhiv
Nepoznavalci bi pomislili, da gre za upornico, zločinko ali žrtev hudobnih staršev. A ne gre za to!

15-letno dekle z dolgimi rjavimi lasmi stopi v toplo vodo Črnega morja. Nenadoma sonce izgine med črnimi oblaki in vreme se v hipu spremeni pred njenimi očmi. Kakor odplava proč od obale, se zave, da je storila napako. Začeli so jo preplavljati vse močnejši valovi, slana voda ji je šla v usta in oči.

Lahko bi hitro odplavala nazaj do obale, če bi začela plavati z obema rokama, ampak je v eni roki držala eno od svojih največjih dragocenosti. »Lahko bi prišla do valobrana, ampak nisem mislila na svoje življenje. Pa sem plavala nazaj z eno roko, medtem ko sem v drugi držala lasuljo. Prijatelji mojih staršev, s katerimi sem šla na počitnice, so se zelo bali za moje življenje,« pripoveduje Alisa.

Alisa

To se je zgodilo leta 2006. Danes ima Alisa 28 let. Dela kot pomočnica vodje prodaje in ne more razumeti, kako je lahko ogrozila svoje lastno življenje zaradi navadne lasulje.

Alisa ima alopecijo – avtoimuno bolezen izpadanja las na glavi ali dlake na telesu, odpadajo celo trepalnice in obrvi. Dokazano delujočega zdravila ni.

Danes je Alisa prvič obiskala center Moskve brez svoje lasulje. Ona in več drugih žensk z alopecijo sedi na terasi kavarne. Mimoidoči obračajo glave, natakar si ne more zapomniti, kdo je kaj naročil, in ves čas meša jedi. Zdi se, da je Alisa prestrašena, ampak srečna. No, vseeno malo bolj prestrašena.

»Katero kaznivo dejanje si storila?«

Alisa je svoje prvo mesto brez las odkrila 1. septembra pri sedmih letih. Mama ji je spletala lase za prvi dan v šoli. Takrat je živela s starši v majhnem mestecu v Volgograjski regiji.

»Zaplata brez las je bila vsak dan večja in ves čas so se pojavljale nove. Mama jih je poskušala skrivati s spletanjem las, ampak do poletja skoraj ni več ostalo las,« pripoveduje dekle o začetkih bolezni.

Alisa je preživela poletje na podeželju. Dedek se je odločil, da bo vzel stvari v svoje roke, pa jo je skupaj z njenim bratom peljal do lokalnega vaškega brivca.

»Imela sem osem let. Sedela sem pred ogledalom in dojela, da mi je star moški, ki ga nisem poznala, strigel proč še zadnje lase. Hujše ne bi moglo biti,« se spominja Alisa.

Mama ji je kupila lasuljo, ki se ji je zdela precej obupna, ampak tista leta se boljšega ni dalo najti. V šoli so njenim novim lasem vsi posvečali veliko pozornosti, tudi učitelji. Alisa pravi, da ni mogla niti enkrat iti po hodniku, brez da bi kdo zakričal: »O, glej, prihaja punca z lasuljo!«

Alisa

Kmalu je lasuljo zamenjala za navadno naglavno ruto, ampak ni bilo nič bolje. »Enkrat me je na ulici videl starejši gospod, ki je stopil do mene in me vprašal, kaj sem naredila svojim staršem, da so mi povsem pobrili lase. Kaj naj bi mu rekla?«

Zaradi vsega stresa se je pri Alini razvila manjša hormonska motnja, zaradi katere se je začela rediti in ji je začel mutirati glas. Pri 11 letih so jo poslali v poletni tabor. Med neko prireditvijo je fant stopil na drevesni štor, ko je izgubljal ravnotežje, pa je njo zagrabil za glavo in ji ponesreči snel naglavno ruto. Neki otroci so ji grozili, da jo bodo tepli.

»Tekla sem tako daleč, kakor sem lahko, ne da bi vedela, kam grem. Spomnim se, da sem utrujena od nemoči in obupa enkrat samo padla na tla.« Dva dneva pozneje je Alisa odšla iz tabora. Šele pozneje je od prijateljic izvedela, da so potem fantje v taboru kar naprej spraševali, kdaj se bo vrnila, eden pa se je vanjo celo zaljubil.

Moč človeka ni v laseh

Kljub svojim težavam je Alisa pri 15 letih že imela fanta, ki mu je takoj povedala za alopecijo. Ampak šele po dveh letih mu je dovolila, da jo vidi brez lasulje ali naglavne rute.

»Sedaj si samo želim iti ven brez rute. Ko jo imam na sebi, se v meni vklopi samoobrambni mehanizem, takoj začutim željo, da bi me vsi imeli radi, in strah, da ne bom sprejeta. Sita sem že tega,« razlaga dekle.

Ne spomni se več točno, kako točno je odreagiral fant, ko jo je lahko prvič videl brez rute, ve pa, da se je iskreno nasmehnil in jo je hitro sprejel takšno, kakršna je. 12 let sta bila par, dokler se ni Alisa preselila v Moskvo zaradi kariere. Vseeno sta ostala v stiku preko telefona.

»Dojela sem, da lahko moški spodbudi žensko, da se sprejme takšna, kakršna je. V Moskvi mi mnogi ljudje odkrito povedo, da jim je res povsem vseeno, ali imam lase ali ne.«

Alisa

Kot pravi, ji je prej vedno bilo zoprno zaradi ljudi, ki so vrtali vanjo ali jo opravljali, novi prijatelj pa ji je dal novo perspektivo: »Beseda 'plešasta' je bila zame žaljivka. On pa me je pogledal, rekel: 'Ti si moja Fantômas [zločinec in mojster krinke v francoskih detektivkah],' in se začel na glas smejati. Polepšal mi je dan.« Spominja se, kako ji je mama pri 15 letih govorila, da lasje predstavljajo 80% ženske lepote.

Porodi se neumno vprašanje: Če lepota ženske ni v laseh, v čem pa je potem? Alisa odgovarja: »Lepota je v tem, kako se držiš, ko uživaš v tem, kar počneš. Glavno je, da ostaneš motiviran in si žejen življenja.«

Ženska pomoč

Ko si v postelji z moškim, lahko lasulja ponesreči pade z glave. 29-letna Olga se je naučila, kako zaspati in se zbuditi v istem položaju, da se ne premakne niti en las na lasulji.

Olga Zabelina

Ko se naenkrat odločite, da greste ven brez lasulje, se morate pripraviti, da vam bo nekdo naravnost v obraz zakričal: »Kaj pa je to za ena moda!?«, »O, glej, manekenke iz izložbe so šle na malico!« Mogoče pomislijo, da imate raka ali pa se vam je malce utrgalo.

Za 46-letno Svetlana je minilo veliko časa, preden je njeno podjetje na spletni strani končno objavilo njeno sliko brez las. Čeprav je tam delala kot računovodkinja že celih 15 let, je podjetje ves čas vztrajno zavračalo objavo takšne fotografije, češ da je »neresna«.

Svetlana Konončenko

54-letna Marina je imela velik manjvrednostni kompleks, ko je hodila na zmenke z moškimi. Da bi se izognila nerodnim situacijam, je nosila lasuljo in govorila moškim, naj se ne dotikajo njenih las, ker ji vzbujajo »neprijetne spomine«.

Marina Noskova

43-letna Marina Zolotova se je navadila, da med hojo drži svojo lasuljo, med dolgimi poslovnimi potovanji pa je praviloma dajala svojo glavo pod mrzlo vodo. Ob dolgotrajnem nošenju lasulje je namreč koža na glavi postala boleča in srbeča.

Da bi naučila Rusinje, naj nehajo tratiti čas za trike in izgovore, je Zolotova leta 2014 odprla skupnost Alopetjanka. Gre za spletno stran, na kateri ženske z alopecijo delijo svoje osebne zgodbe, klepetajo in se srečujejo s kozmetologi, se fotografirajo in nudijo pomoč v živo. Alpoetjanke občasno dobijo povabila od velikih podjetij, pri katerih imajo predavanja o preprečevanju trpinčenja žensk s to boleznijo na delovnem mestu.

Marina Zolotova

»Za nas je glavno, da vsi vedo za to. Svojo zadnjo lasuljo sem si kupila leta 2014 za 100.000 rubljev (1.500 $) in prisegla, da je to zadnja lasulja v mojem življenju. Saj še najlepše ženske najdejo neko napako na sebi,« je rekla Zolotova.

Ko čakava natakarja, da prinese račun, naenkrat pomislim, da stvar sploh ni v pomanjkanju las. Ena moja prijateljica ima manjvrednostni kompleks zaradi oblike svojega nosu, druga zaradi telesne teže, tretja zato, ker ne mara oblike svojih kolen ali ustnic.

Tu sta dve možnosti: Ali počakamo, da v naše življenje vstopi moški, ki nas bo prepričal, da smo lepe, ali pa se v to prepričamo same.

Skupnost Alopetjanka

»Vsi ti strahovi in skrbi so zdaj preteklost in nimajo več pomena. To je zame najpomembneje, zaradi tega sem se naučila ljubiti sebe in se zavedati, da se ne bi smela počutiti manj vredno od drugih,« sklene Alisa.

Mislim, da se je danes Alisa odločila z drugo možnost. Poslovila se je od mene in skupaj z drugimi alopetjankami odšla na metro brez lasulje, prvič v svojem življenju. Zdi se, da je prestrašena, ampak srečna. No, vseeno malo bolj prestrašena.

Priporočamo še članek: »Jaz sem Saša in imam sovražnike, ker nimam črevesa«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke