Okoljsko gibanje v Rusiji: Kdo so ruske »Grete Thunberg«?

Greta Thunberg

Greta Thunberg

AP
Čeprav se »petki za prihodnost«, ki jih je začela švedska šolarka, v Rusiji po obsegu ne morejo primerjati z ZDA, Avstralijo ali zahodno Evropo, pa vseeno obstaja precej mladih po vsej državi, ki menijo, da je javnost nujno potrebno osveščati o grožnji, ki jo predstavljajo podnebne spremembe.

Aršak Makičjan je 25-letni violinist in diplomant prestižnega Moskovskega državnega konservatorija. A poleg tega je tudi aktivist, ki ve, da sveta ne more rešiti z igranjem violine. Prejšnji konec tedna je minil 28 teden, odkar je začel svojo podnebno stavko za ukrepe proti podnebnim spremembam. Aršak vsak petek s transparentom v rokah stoji sredi Puškinovega trga v središču Moskve.

Prvi dan Svetovnega tedna za prihodnost (20.-27. septembra 2019) se je med stavkami za podnebje na ulice podalo več kot 4 milijone ljudi v 150 državah, da bi zahtevali takojšnje ukrepe proti podnebnim spremembam. Eno od osrednjih gibanj v tem sklopu se imenuje Petki za prihodnost, znano tudi kot Šolska stavka za podnebje (School Strike For Climate), ki ga je avgusta 2018 začela zdaj že vsem znana mlada švedska šolarka Greta Thunberg. Greta je postala navdih za mlade po vsem svetu, ki so začeli ob določenih dnevih zapuščati šole, da bi zahtevali 100-odstotno čisto energijo in prenehanje uporabe fosilnih goriv.

Aršak Makičjan

Čeprav je bila stavka izpred dveh tednov največja doslej, se je v Sankt Peterburgu zbralo komaj kakšnih 100 mladih, v Moskvi in Novosibirsku pa jih je bilo po podatkih Konstantina Fomina iz ruske veje organizacije Greenpeace še manj (okoli 30-40). Kljub skromnim številkam pa Aršak ni več sam in je postal nekakšna ruska različica Grete Thunberg, saj je spodbudil mlade iz Irkutska, Kaliningrada, Kurska, Novosibirska, Nižnega Novgoroda, Sočija in drugih ruskih mest, da so stopili na ulice in zahtevali čisto, varno in za bivanje primerno prihodnost.

»Prenehajte prikrivati resnico«

»Glavni problem v Rusiji je ta, da se v medijih zelo malo govori o podnebnih spremembah in mladinskih gibanjih, ki se borijo za prihodnost, kot sta Extincion Rebellion in FridaysForFuture (Petki za prihodnost),« je povedal Aršak za Russia Beyond.

Irina Kozlovih, strokovnjakinja pri projektu Zero Waste ruskega Greenpeacea, prav tako meni, da je ena od največjih ovir pri razvoju okoljskih gibanj v Rusiji velika vrzel v razumevanju vzrokov in posledic globalnega segrevanja pri ruski javnosti.

»Po nedavnih raziskavah so ekološki problemi med prvimi tremi, ki najbolj skrbijo Ruse. A za večino je dojemanje ekoloških problemov navadno omejeno na deponije in kakovost zraka … V nekaterih delih države resno skrb predstavlja tudi gradnja sežigalnic. Podnebne spremembe pa so za večino Rusov še vedno zelo abstrakten pojem in nekaj, kar je težko meriti na dnevni bazi. Ko ljudje v Rusiji slišijo frazo ’’ekološka katastrofa’’, si predstavljajo tornade, tajfune, gozdne požare ipd. Podnebne spremembe pa so nekaj, kar se dogaja postopoma. Vse bolj čutimo njihove posledice a nič se ne zgodi,« razlaga Irina.

Aršakov obup nad tem, da v Rusiji nihče ničesar ne ukrene v tej smeri, se je kmalu pretvoril v odločitev, da bo nekaj za to naredil sam in v svoji državi izpostavil resnost te globalne krize. »Zdaj je najpomembneje, da prenehamo molčati o resnici in se začnemo pogovarjati o resnosti podnebne krize. Čim bodo ljudje izvedeli resnico, bomo skupaj našli rešitev,« pravi.

Boj za podnebje – in pravice

Čingis Balbarov, koordinator za družbena omrežja pri WWF Rusija, pravi, da ruska mladina krepi svoj boj za stvari, kot so čist zrak in čista voda kot del širšega boja za njihove pravice. Nenazadnje so oni tisti, ki bodo nasledili planet, katerega okolje se pospešeno slabša. Če bo vlada še naprej ignorirala njihove zahteve, bodo začeli bolj aktivno stopati na ulice, meni Balbarov.

A organiziranje shodov in množičnih zborovanj v Rusiji je iz pravnega vidika zelo zapletena zadeva, sploh za mlade. Mladoletnim je po zakonu prepovedano organiziranje množičnih protestov in celo držanje transparentov.

Karina Kuznecova:

A nekatere aktiviste to ne ustavi. 16-letna Karina Kuznecova iz mesteca Gus Hrustalni v Vladimirski regiji je edina, ki se ob petkih poda na ulice. Karina se spominja svojega prvega protesta, kot bi bil včeraj: »Bilo je strašljivo. V tako majhnem kraju, kjer se vsi poznajo, moraš imeti pogum za kaj takega. A vse je dobro potekalo, ljudje pa so različno reagirali: nekateri so se smehljali, ko so hodili mimo, se začeli pogovarjati ali pa me spraševati, zakaj planet umira.«

Karina Kuznecova:

Organiziranje protestov ali shodov in dogovarjanje z lokalnimi oblastmi za pridobitev potrebnih dovoljenj je pogosto mukotrpno delo. Tudi Aršaku moskovske oblasti ne dovolijo množičnih protestov in edino mesto, kjer sme zbrati ljudi, je t. i. »Hyde Park« - odročen kotiček moskovskega parka Sokolniki, kjer praktično ni mimoidočih.

Prihodnost

Glede na to, kako daleč je uspelo prilesti ruski veji Petkov za prihodnost, odkar je Aršak marca letos začel svoj protest, Konstantin Fomin meni, da gibanje v Rusiji vendarle ima prihodnost: »Prelomen za Petke za prihodnost v Rusiji je bil letošnji maj, ko so moskovske oblasti končno dovolile dve skupini. V preteklih dveh tednih smo videli porast v številu mladih Rusov, ki so se pridružili gibanju – verjetno zaradi tega, ker so slišali Gretin govor na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov in videli, koliko ljudi se je udeležilo zadnje globalne podnebne stavke.«

Akcija Greenpeacea Rusija nedaleč od zgradbe ruske vlade

Ena od teh mladih je Ksenija Stadnikova (25), programerka iz Nižnega Novgoroda. Ksenija je že lani ujela novice o Greti Thunberg in njenem gibanju šolskih stavk za podnebje. Marca je izvedela, da so podnebne stavke potekale tudi v več ruskih mestih. Nato je obiskala stran fridaysforfuture.org, da bi izvedela, ali je kak dogodek načrtovan tudi v njenem domačem mestu. Namesto tega je ugotovila, da Rusija izstopa kot velika praznina v primerjavi s preostankom sveta. Do takrat je po svetu stavkalo že preko 2 milijona ljudi. Ksenija se je zato ponudila, da organizira stavko v Rusiji in skupaj z lokalnimi aktivisti so 24. maja organizirali prvi protest.

»Čutila sem neko nevarnost, še posebej po aretaciji mirnih protestnikov v drugih mestih po državi. A vse je potekalo gladko: zbralo se je 13 ljudi in privabilo pozornost mimoidočih. Protestirali smo še 12. julija in 20. septembra,« razlaga Ksenija.

Irina Kozlovskih, ki je sodelovala že v mnogih zborovanjih Petkov za prihodnost v Moskvi in Kaliningradu, pravi, da je bila presenečena nad številom mladih (»zelo mladih«) ljudi, ki so prišli na ulice. Pravi, da je bila še posebej navdušena zaradi vseh otrok, ki so poznali podrobnosti pariškega podnebnega sporazuma, se zavedali ekstremne okoljske škode, ki jo povzroča živinoreja in bili seznanjeni z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.

Irina Kozlovskih:

»Pomembno je, da se mladi še naprej udeležujejo protestov, da pokažejo, da ti niso nekaj strašnega, da so legalni in da ni nobenih razlogov za aretacije in pridržanja. Moramo se pogovarjati o dobrih praksah v drugih državah kot na primer v Avstraliji, kjer se je prejšnji teden zbralo 300.000 mladih, ali pa v Berlinu, kjer jih je na ulice odšlo 270.000. Po vsem svetu jih je bilo skupno 4 milijone. Znova in znova moramo ponavljati, da če ne bomo upočasnili hitrosti globalnega segrevanja, potem za nas ljudi preprosto ne bo prihodnosti na tem planetu,« zaključi Irina.

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke