Ogromno ljudi očitno misli, da so Rusi kronični pivci. Za en del nprebivalstva to morda res drži, a na splošno Rusi niti niso tako mahnjeni na vodko, kot njihova stereotipizirana podoba. Že dolgo namreč dajejo prednost pivu in vinu … in smutijem.
Kjerkoli se pojavi vodka, se namreč zgodijo nepričakovane stvari. Vemo, vse se začne z dobro družbo in zdravicami za zdravje vas, vaših staršev in domačih živali. A zadeve se kmalu obrnejo in vi začnete na veliko razkrivati vaše najbolj sramotne doživljaje, ki jih bodo prijatelji naslednje jutro pošiljali naokoli preko raznih aplikacij, zraven pa po možnosti priložili še kakšno fotko vas, kako bruhate v vedro, potem ko ste izpovedali ljubezen vsaj trem ljudem na zabavi.
Vodka je neke vrste ruska verzija indijanske ayahuasce – karkoli je v vas, si bo utrlo pot iz ujetništva duhovnega življenja na svobodo. Ali si tega resnično želite? Zabava naj bo zabava, ne pa obisk pri psihoterapevtu.
Celo Rusi, ki dajejo prednost vodki, so obenem nagnjeni k temu, da veliko pojejo. Na zabavah, kjer se pretaka vodka, navadno tudi ne manjka zajetne in mastne hrane za nevtraliziranje posledic alkohola. Verjetno niste pričakovali, da boste ob žganju jedli brokoli in kvinojo?
Ste pravi ruski barbar? Potem je banja kot nalašč za vas. Zamislite si tole sceno: horda barb … pardon »prijateljev« komaj čaka, da za nekaj časa pobegnejo ženam, se slečejo do golega, se usedejo drug zraven drugega in pri 100 stopinjah izganjajo svoje demone. A pomnite – to ni mehka in topla finska savna.
Poleg tega zraven sodita vodka in pivo, ki nista ravno najbolj zdravi za vaše srce, ki se že tako ali tako muči ob visoki temperaturi. Nekateri se med tem celo radi namažejo z medom, ker naj bi bilo zdravilno. »Daj, zlij še malo vode na vroč kamen!« … Ne hvala!
Nato nastopi ritual mučenja v obliki tepeža s šopkom brezovih vej. To je izkušnja, ob kateri se ponovno rodite, saj bolečina ne prizanese nikomur! In ne pozabite, da se to še vedno dogaja pri 100 stopinjah. Kasneje si morate listje nekako spraviti s telesa in kaj bi bil lahko boljši način za to, od valjanja po meter visokem snegu. Pozabite na bazen, to je Rusija. Praktično prisiljeni boste goli skočiti iz banje in z glavo naprej naravnost v kup snega. Ste mislili, da so vaši reproduktivni organi narejeni iz železa? No, po tej izkušnji se boste za vselej rešili tega prepričanja.
Če ste prestali vse našteto, potem vam še malo več piva in smrdljive dimljene ribe (voble) ne bo prišlo do živega. Če se znajdete v družbi, ki uživa v vobli, potem sicer priporočamo, da še enkrat razmislite o izbiri svojega socialnega kroga. Če že »morate« obiskati banjo, raje spijte kakšno skodelico čaja ali malo pivo.
Težko si je zamisliti dovolj dober razlog za to, da bi cel petek zapravili v prometnem zamašku, ki izgleda kot pogrebna procesija avtomobilov, ki si utirajo pot iz Moskve v predmestja. A to samo, če ste med srečneži, ki si lastijo avtomobil – nekateri morajo na vlak. In vse to za kaj? Da čez vikend postanete eno z naravo, zmrzujete ob prižiganju ognja in lovite telefonski signal sredi polja. Tudi meso se ne speče samo. Preden boste dokončali tisto marinado, vas bo že tako ali tako minil tek.
Široka ruska prostranstva so definitivno precenjena. Zoprni petelini vas zbujajo, medtem ko se trudite ujeti še kakšno urico spanja zaradi mačka po prekrokani noči. In ta grozna poljska stranišča. Fuj! Poleg tega mora zmeraj nekdo cepati drva za kurjavo.
Komarji? Kot, da ste v Černobilu ... S čimerkoli se že ta nadloga prehranjuje, zraste do nenormalnih velikosti in je na stalni preži za vami in vašo krvjo.
Aha, še to. Ko se boste po končanem »pikniku« usedli nazaj v avto, bodite prepričani, da vam bodo oblačila dišala po mešanici oglja in hrane.
Zdaj, ko smo obdelali dače, zakaj ne bi rekli še eno ali dve o vlakih? Tujci so nagnjeni k temu, da romantizirajo misel o potovanju po transsibirski železnici. Samo za vsak slučaj, če niste gledali filma iz leta 2008 (Transsiberian), tukaj je kruta resnica: sedem dni si boste delili kupe z kdove kom, morda celo s serijskim morilcem. Verjemite nam, letala so bolj varna.
Dobro, tudi če nasproti vas ne sedi ravno oseba, ki bi vam želela razparati telo in pojesti notranje organe za večerjo, je lahko komunikacija z drugimi potniki precejšen napor. Samo pomislite: sedem dni v premikajočem se železnem zaporu z neznanci. Zagotovo bo tam nek tip, ki vam bo najedal s kitaro ali pa bog ne daj nekdo s smrdečo hrano (kot prej omenjena dimljena vobla).
Potem so tu še sprevodniki, ki vam prinesejo vrelo vodo v steklenem kozarcu, ki je tako vroč, da si boste zagotovo opekli ustnice, če ne pred tem že kože na prstih, ko se boste dotaknili klasičnega sovjetskega podstakannika (držala in podstavka za kozarce v enem) – skodelice so namreč dolgo časa predstavljale luksuz. Še vedno smo presenečeni nad tem, da se ti podstavki za kozarce komurkoli lahko zdijo romantični. Hudiča, pa saj imamo danes skodelic na pretek! čemu vse to!?
To, da nikdar na vlaku ne boste mogli početi tistega, kar si želite, in v času, ko si to želite, je jasna stvar. Najsi gre za spanje, branje ali preprosto opazovanje ruske divjine skozi okno. Zmeraj se bo našla vsaj ena oseba, ki bo zmotila vaš mir.
Bi radi videli gozdove, majhne luštkane lesene hiške in cerkvice? Verjemite, obstajajo boljši načini za to, kot pa preživeti sedem dni v premikajočem se zaporu na tirih, brez tuša in v družbi vseh možnih ljudi.
Zime se boste v Rusiji vsekakor naužili. Kljub temu nam ni jasno, zakaj prav Rusija. Zakaj po zimi ni znana katera druga država?
Kakorkoli že, januarja in februarja se lahko grdo pošalite iz svojih prijateljev, tako da jih povabite na ogled zimske Moskve, ko se temperature spustijo na -25 stopinj Celzija. Ne glede na to, če pijete ali ne, vam bodo v usta zlivali alkohol, da ne umrete od pljučnice.
Če ste mislili, da je kepanje otroška igra, pomislite še enkrat. Rusijo boste pozimi zapustili s črnim očesom in zlomljenim nosom. A kot smo povedali že prej – rešitev je alkohol.
Če ste mislili, da je zima super izkušnja v mestih ob Zlatem prstanu, se pripravite na mučenje: spali ne boste v udobnih hotelih ampak v avtentičnih lesenih hišah z volkovi, ki bodo ponoči tulili okoli vas. Še najboljša izkušnja, ki jo boste imeli, bo zmrznjena zadnjica po sankanju – vsaj en del vašega telesa, ki bo omrtvičen in ne bo čutil bolečine.
Rusko podeželje pozimi praktično postane ledeno kraljestvo, zato boste vsekakor dobili železne sanke (z otrokom vred) – naravnost v glavo. Rusija ima kup majhnih hribčkov – in kjer je hribček, je tudi gorka (ljubek ruski izraz za majhen hrib, ki je primeren za sankanje). Poskusite se spustiti po enem izmed njih. Če si ne boste polomili kosti tam, bosta to delo definitivno dokončali drsališči v parku Gorkega ali na Sokolnikih, kjer se boste morali izmikati vojski otrok, ki jih bodo starši metali pred vas, da se ubijete. A ne skrbite, vaš stari prijatelj alkohol je zmeraj tu, da ublaži bolečino. Poleg tega, če se boste na nogah obdržali dovolj dolgo, boste uživali v neverjetnih zimskih prizorih in čudovitih svetlobnih predstavah, ki jih imajo Rusi pozimi tako radi. To je resnično nekaj, česar ne gre zamuditi!
Za konec še to: potili se boste kot pujs pod tremi plastmi oblačil. A v primerjavi z zmrzovanjem, se to niti ne zdi tako slaba opcija. Vsak zimski dan se v Rusiji začne kot v viktorijanski dobi, ko so ženske porabile več ur, da so nase dale več slojev oblačil, preden so se pojavile v javnosti.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
