Kako poteka izpit za ruskega specialca?

Biti specnazovec pomeni biti pripravljen na 24-urno delo 7 dni v tednu. Tukaj besed »utrujen sem« ali »ne morem«, s katerimi povprečni ljudje izražajo svoj odpor do telovadbe, ne poznajo. Tokrat bomo razkrili, kako v Rusiji izbirajo kandidate v vrste posebnih enot.

Koga izberejo in od kod?

V enote za posebno delovanje v Rusiji izbirajo mladeniče višje zdravstvene kategorije »A+« (za katere navadno pravijo, da so »zdravi kot dren« ali v ruščini »kot bik«), ki imajo športno izobrazbo – imetniki naziva »kandidat za mojstra športa« - iz lahke atletike ali borilnih veščin.

Fantje v glavnem prihajajo neposredno iz fakultet. Najbolj »priljubljene« ustanove, v kateri se opravlja selekcija, sta Akademija Zvezne varnostno-obveščevalne službe FSB in Rjazanska padalska šola. Pogosto se na sprejemne izpite za posebne enote pozove tudi častnike iz različnih vojaških struktur, ki so v času službovanja pokazali izjemne rezultate (v vrhu obrambnega ministrstva so dobro seznanjeni o »najboljših med najboljšimi« v vojski)

Izpit

Da bi prestal selekcijo, mora kandidat ustrezati fizičnim normativom, ki so zastavljeni po načelu »izžeti iz človeka zadnje sokove in preveriti, kako daleč je pripravljen iti za dosego cilja«.

Izpit se začne zgodaj zjutraj, prva etapa pa je vedno kros. Večinoma gre za krajšo ali srednje dolgo razdaljo (1,5 ali 3 km). Kandidat mora 1,5 km premagati v 5 minutah in 15 sekundah, 3-kilometrsko progo pa v 10 minutah in 30 sekundah. To pomeni, da mora kandidat, če želi uspešno prestati preizkus, teči v povprečju 18 km/h.

Kros se teče v standardnih športnih pogojih – na tekaški progi v športni obutvi in ne v vojaških škornjih po težko prehodnem terenu.

Takoj po koncu teka kandidata odpravijo v telovadnico, pri čemer je uradno upravičen do 5-minutnega odmora za predah. A v praksi kandidati takoj nadaljujejo s fizičnimi vajami (zgibi, sklece, trebušnjaki in skok iz čepečega položaja) po normativih in z 20-sekundnimi premori.

Tek s hitrostjo 18 km/h precej poveča srčni utrip, zaradi česar fizični napori (ki se sicer ne zdijo preveč zahtevni), postanejo neverjetno težki. Po koncu vaj se vam dobesedno stemni pred očmi, a kljub temu morate nadaljevati, saj »drugega roka« za ta izpit ne boste dobili. Katere vaje pa mora kandidat opraviti?

Najprej mora opraviti 20 zgibov. Častnik spremlja pravilnost opravljanja vaje: če roke niso iztegnjene do konca, ali če brada ni nad drogom, se zgib ne šteje.

Čez 30 sekund pride povelje za sklece. Kandidat mora napraviti 60 »čistih« ponovitev. Tudi tukaj velja isto kot pri zgibih – če se prsi ne dotaknejo tal, ali če roke niso do konca iztegnjene, se ponovitev ne šteje.

Po 30-sekundnem premoru sledi povelje »trebušnjaki«. Na tej etapi lahko kandidat končno malo zadiha, saj vaja ni časovno omejena in lahko 60 ponovitev opravi v poljubnem tempu. Kljub temu »za vsak slučaj« zraven stoji častnik, ki »spodbuja« kandidata s »Hitreje, hitreje!«

Sledi standardni 30-sekundni premor, nakar kandidat pristopi k opravljanju 60 skokov iz čepečega položaja. Na tej stopnji je bitje srca že tako povečano, da kandidat komajda še ravno stoji in se maje levo desno. A če se ustavi samo za pet sekund, da bi napravil predah, je padel na izpitu.

Na koncu izpitna komisija pregleda rezultate. Če je kandidat padel zgolj pri eni preizkušnji, so vrata v posebne enote zanj zaprta.

Kaj sledi potem?

Če je kandidat uspešno opravil fizični izpit, ga pošljejo naprej na zdravniški pregled in razgovor s častnikom. Nato kandidatov dosje roma naprej v varnostno preverjanje, kjer preverijo vso njegovo rodoslovno zgodovino za več generacij nazaj, če so bili med predniki morda prestopniki, duševni bolniki, izdajalci itd.

A na splošno je izpit fizične pripravljenosti vse, kar se zahteva od kandidata, da postane pripadnik specnaza. Tukaj ni nobenega strelskega izpita in alpinističnega usposabljanja, saj posebne enote v prvi vrsti potrebujejo predvsem odlično fizično pripravljene pripadnike. Če znate dobro rokovati z orožjem in plezati po stenah, v redu, če ne – se boste že naučili.

Preberite še:

Na meji mogočega: O tajni šoli za sovjetske posebne enote KUOS