Predstavljajte si, da ste prebivalec majhne otoške državice s svojim jezikom, ki ga na vsem svetu govori samo nekaj tisoč ljudi. Potem greste na dopust v kakšno oddaljeno destinacijo, na primer v Rim, v mestu vstopite v neko naključno trgovino in vas tam kar en neznanec nenadoma ogovori v vašem jeziku. Gotovo bi bili zaprepadeni.
Podobno v večini primerov odreagirajo Rusi, ko srečajo tujca, ki obvlada ruski jezik. Čeprav je ruščina globalno razširjen jezik, ki ima samo v Evropi 120 milijonov naravnih govorcev ruščine (zakaj je temu tako, razlagamo tukaj). Edina izjema so prebivalci republik bivše Sovjetske zveze, pri katerih kakopak pričakujejo znanje ruščine.
Ne morejo verjeti, da so se jezika kar naučili
»Prevladujoča večina Rusov še nikoli v svojem življenju ni srečala osebe, ki ne govori njihovega jezika. Živijo v ogromni državi, v kateri vsi govorijo rusko,« piše na spletnem portalu Quora uporabnik Aleksej Tereščenko, Rus iz Latvije. Seveda je vsakomur jasno, da je na svetu veliko jezikov, a si mnogi v praksi težko sploh predstavljajo te druge ljudi, ki ne znajo rusko.
»Spomnim se tega občutka, ko sem bil 12-letni fant. Sedel sem na verandi naše podeželske hiše s popotnikom, ki je prišel prek zveze Servas iz Švice, in sem ga vprašal nekaj v ruščini. Ni me razumel – tako čuden občutek je bil to. Kako vendar ne razume rusko? Kar nekaj sekund se mi je zdelo, kot da se pretvarja, da ne razume, zaradi žlehtnobe,« se spominja Tereščenko.
Seveda se to povsem spremeni, ko Rus začne potovati po svetu in se učiti katerega od tujih jezikov. Ampak ti ljudje pogosto zapadejo v drugo skrajnost: zavedajo se, da je ruščina hudičevo zahteven jezik, in prepričani so, da se ga nihče nikjer v tujini ne more kar priučiti. »Ko sem prišel v Pariz in ugotovil, da so se nekateri Francozi dejansko učili ruščine, kar nisem mogel verjeti,« se spominja Tereščenko.
Podobno zgodbo je delila z nami Josephine Stefani iz Hongkonga: »Ko so moji ruski, ukrajinski in kazaški prijatelji ugotovili, od kod prihajam, so bolj ali manj vsi odreagirali z vzkliki v stilu ''SVETA POMAGAVKA!'' Na srečo se na to potem niso preveč obešali. Po kratki razlagi so skomignili z rameni in smo se začeli pogovarjati o nečem drugem.«
Toda reakcije naravnih govorcev ruščine so lahko včasih tudi slabše.
»Bedak se tu nekaj nosi«
Nekateri Rusi odreagirajo zelo specifično, kar je odraz njihovega poklicnega področja in, če smo iskreni, pokvarjenosti osebnega značaja. Bivši mornariški oficir Ganesh Mahadevan je veliko let delal z Rusi in takole povedal, kakšne reakcije gre pričakovati od ruskih funkcionarjev:
»Visoki politični in uradni funkcionarji. Njihove reakcije lahko razdelimo v tri splošne kategorije: 1) Ta bedak se tu nekaj nosi in hoče ustvariti vtis, kajne? Lahko bi bil za nas ''koristen idiot''. 2) Sigurno dela v tajni službi, čim bolj proč od njega, ignorirati ga moram. 3) Mogoče je tolmač. Ampak mi uporabljamo samo svoje tolmače.«
Po njegovih opažanjih so vodje večkrat »preizkušali« njegovo znanje ruščine, na primer tako, da so brez potrebe nalašč začeli citirati kakšen skrajno zahteven odlomek iz ruske poezije. Tudi ruske tolmače je mogoče deliti na skupine po reakcijah: »Tolmači najvišjega kova te sprejmejo profesionalno in prijateljsko. Povprečni tolmači občutijo nelagodje in te poskušajo očrniti z izjavami v smislu ''Kdo je ta čudak?'' Mlajši, modernejši tip te izrabi za svoje vaje iz angleščine in zato odgovarja le v angleščini, ampak s kančkom prezira.«
Znanje ruščine prinaša ugodnosti
Ampak na splošno vseeno velja, da pogovor v ruščini pomaga prebroditi tudi največje težave, samo je včasih potrebno kar nekaj truda, da se najprej »prebije led«.
»Enkrat sem se z mojo družino v Sankt Peterburgu pretvarjala, da sem ruska državljanka, da bi dobila cenejše karte za turistične destinacije. Ko je moja družina rekla, da sem Rusinja, mi blagajničarka sprva ni verjela, ker sem ''izgledala kot tujka''. Ko sem spregovorila v ruščini, pa je bila presenečena in vsaj polovično prepričana, da je to res. Na koncu nam je dovolila nakup cenejših vozovnic,« pripoveduje Aleksandra Martirosjan, Američanka z armenskimi koreninami.
»Zgodil se je incident, ko sem peljal mojega ameriškega cimra iz stanovanja, ki ne zna rusko, da bi si kupil mobitel. V prvi trgovini so mi rekli, da ga ne morejo prodati, ker ni imel ruskega potnega lista. Izrazil sem presenečenje (v svoji ruščini s tujim naglasom) in zmedeno so mi rekli, da v bistvu ni problema, da samo ne morejo vzeti prav mojega potnega lista,« pripoveduje Gareth Roberts iz Walesa.
Vsekakor drži, da znanje ruščine odpira vrata. Med drugim v občutljiv svet neformalnih odnosov, v katerem se vsak Rus počuti kot riba v vodi. Ko znate rusko tudi vi in prebijete led, Rus verjame, da ste vi enako domač v tem svetu.
»Enkrat je prišel nekdo v naše stanovanje v bloku, da bi popravil telefonsko povezavo. Bil je prijeten tip in sva malo poklepetala. Rekel mi je, da izgledam, kot da sem iz Pribaltika. Ko sem mu povedal, od kod zares prihajam, je bil zelo presenečen. Najbrž je pomislil, da izgledam že zadosti tuje, da sem morda tukaj nezakonito in nočem vzbujati preveč pozornosti. Zagotovil mi je, da v noben obrazec ne bo napisal mojega imena,« se spominja Roberts.
Priporočamo še: Rusi in Rusinje odgovarjajo na najbolj vroča vprašanja o svoji domovini