Zakaj moški iz tujine razočarajo Rusinje?

Ko se je Karina iz Moskve pripravljala, da gre na dopust s svojim fantom iz Amerike, se je izkazalo, da on sploh ni imel v načrtu, da ji bo plačal za prenočevanje v hotelu in letalske karte. Predstavljajte si njeno zamero, ko ji je potem še rekel: »Kaj, a imaš mogoče rojstni dan? Si begunka brez službe?«

»Imel je približno štirikrat večjo plačo od mene, skupaj sva bila kakih šest mesecev, in na kraj pameti mi ni prišlo, da bova morala razpravljati, kdo bo plačal za kaj med počitnicami. V Rusiji je normalno, da moški plača VSE!« pravi Karina. Zanjo je bila ta izkušnja pravi udarec v trebuh.

Še danes mnoge Rusinje sanjajo, da jim bo svet obrnil na glavo šarmanten tujec (izseljevanje Rusinj prek porok s tujimi državljani je tako velik fenomen, da mu je ruski Center Gumiljova posvetil celo akademsko študijo). Ampak pričakovanja se pogosto ne skladajo z resničnostjo.

Zunajzakonske skupnosti in počitnice v sovjetskem slogu

Legion Media

»V Franciji se ljudem pogosto ne mudi s poroko, mnogi imajo otroke na koruzi in se poročijo šele pozneje, ali kar vedno živijo brez sklenjene zakonske zveze. Starši mojega fanta so se na primer poročili, ko je bil on (najstarejši otrok) star 19 let,« nam pove 26-letna Alena, študentka pariške poslovne šole HEC. Ko se je selila v Pariz, je bila v zvezi tretje leto. Takšen sproščen odnos do zakonske zveze šokira mnoge Ruse in Rusinje s postsovjetskega prostora in predlogi za uradno sklenitev partnerske skupnosti se jim pogosto zdijo kot vnaprejšnja napoved, da prava poroka za vedno odpade.

»PACS (pacte civil de solidarité, partnerska skupnost) je uradno sklenjeno partnerstvo, ki nudi enake davčne ugodnosti kot zakonska zveza in olajša zadeve glede izdajanja viz. S fantom sva se odločila, da poskusiva s to možnostjo. Na spletu sem začela iskati informacije o tem v skupinah, kot je 'Ruski Pariz', in našla veliko ljudi, ki niso bili zadovoljni s takšnim partnerstvom. Eden komentar se je glasil: 'Normalni moški z resnimi nameni prosijo za poroko, PACS pa je kot poskusna vožnja, kot da partnerja malo preizkusiš pred nakupom.' Neka Tatjana Kuznjecova še bolj biča partnersko skupnost: 'To je žalitev. Ne pristanite na PACS. Vse ali nič,'« pripoveduje Alena.

Ampak Alena se je pozitivno odzvala na možev predlog o partnerski zvezi. »Še vedno mislim, da sem premlada za zakon.« Najprej so jo motile druge nepovezane stvari. »Enkrat me je poskušal prisiliti, da poslušam neke grozne kozaške pesmi iz enako grozne skupine na VKontakte, mi celo pošiljal neke nalepke s Putinom v Telegramu (govoril mu je kar 'Vova' namesto 'Vladimir'). Ampak to je bilo že davno,« nam pove Alena.

Dandanes jo motijo samo njegovi predlogi o počitnikovanju v Rusiji. »Na živce mi gredo njegove ponudbe, da bi šla na počitnice v vas Vjošenskaja (tam poteka zgodba v romanu Tihi Don) ali na Krim. To sta zadnja kraja na svetu, kamor bi jaz rada šla. Res nočem iti v bivše sovjetsko letovišče …«

Ločeni računi in idealni moški

Legion Media

Za mnoge Rusinje je kaplja čez rob ideja, da bi morale za svoje račune plačati same. »V klubu sem se dobila z mojim bivšim možem iz Francije, v Moskvi je bil poslovno. Nisva dolgo hodila, ampak romanca naju je tako prevzela, da sva se hitro odločila za poroko. Takoj mi je predlagal, da greva živet v Francijo. Pristala sem, pustila službo, vzela vse svoje prihranke in odšla,« pripoveduje 26-letna Lena.

»Sprva je bilo vse v redu, razen jezikovnih ovir. Začela sem obiskovati ure francoščine in se več pogovarjati, ampak moj mož je postajal vse bolj ljubosumen in paranoičen brez razloga. Potem se je začelo dlakocepljenje, majhen prezir glede vsega, kar sem naredila. Kaplja čez rob je bila, ko me je začel kritizirati, da 'kupujem preveč izdelkov' in 'zapravljam preveč denarja brez pametnega razloga'. Potem je razdelil proračun na 'mojega' in 'tvojega'. Tega nisem več mogla prenašati dolgo. Razveza je bila naporna, ampak se je splačala,« se spominja.

Na ruskih ženskih forumih se Rusinje v glavnem strinjajo: »Vsak cent preštevajo. Težko je živeti z njihovo filozofijo. Na primer s tem, da vodijo ločene račune,« piše Olga.

V spletnih skupnostih, kjer si Rusinje izmenjujejo zgodbe o porokah s tujci, prevladuje mnenje, da je vsekakor nesprejemljivo, da mora ona plačevati za svoj let, hotel ali večerjo med obiskom pri svojem fantu.

»Enkrat sem spoznala Italijana na Malti. Govoril je tako šarmersko in lepo ravnal z menoj. Ampak imela sva zelo malo časa za resno komunikacijo. Naslednji dan sem odletela domov. Potem mi je pisal in me povabil na obisk, a le pod pogojem, če jaz plačam za svojo pot. Seveda nisem šla,« je za Russia Beyond povedala Ekaterina Oljanaja. Dodala je, da ni šlo samo za denar. Italijan se je zdel preveč idealen: »Vedel je, kaj mora reči in kako se mora obnašati, pa tako noro dobro je izgledal. Ampak ko se fant obnaša popolno, dobiš občutek, da je to laž. Najprej je to privlačno, a kmalu postane dolgočasno.«

Darila

Legion Media

Ko gre za mejo med »premalo« in »preveč«, so darila še hujše minsko polje za moške. Za Rusinje so darila zelo pomembna stvar. Moški lahko z njimi naredi nanjo vtis, a razočaranje lahko čaka na vsakem koraku.

»Moja napaka je, da imam prevelika pričakovanja. Največja napaka mnogih moških, zlasti tujcev z drugačno mentaliteto, pa je nefleksibilnost. Ženske hočemo rože. Takoj zdaj in brez razloga. Ne bodi dlakocepski in ne govori: 'Ampak mi ne dajemo rož, samo za obletnice ali pogrebe.' Pa kaj. Vedno je lažje spraviti v smeh svojo punco. Vesela bo in tvoji živci bodo na boljšem,« je na naše vprašanje za Russia Beyond komentirala Julija Gerus, uporabnica aplikacije Hi, Jay!

32-letna jezikoslovka Ana Marsters, ki je bila več let z Američanom iz Illinoisa, se spominja, da darila iz ZDA niso bila dobro sprejeta. »Kot da misli, da je osrednja Rusija še vedno v kameni dobi. Pošiljal mi je pakete s čisto osnovnimi zdravili, čokolado in obupne sladkarije - lakrice.«

Stereotipi

Legion Media

Enako velik razlog za trenja so stereotipi o Rusiji in Rusinjah v medijih in spletnih blogih, ki so pogosto zelo zacementirani v glavah tujcev. »Ne prenesem popolnega nepoznavanja ruske zgodovine, izjav v stilu 'v ZDA se najbolje živi' ali 'rešili smo Francijo in sami zmagali drugo svetovno vojno', ali pa klišejev v smislu 'Rusija je vedno agresorka'. Pa vprašanja o tem, kako lahko živim v 'tako homofobni državi'. Deloma imajo lahko prav, ampak ni ga boljšega za utrjevanje svojega notranjega domoljubja, kot so srečanja s tujci,« piše Liza.

Katja iz Sankt Peterburg je slišala, kako ji je fant iz ZDA enkrat priznal: »Najbolj od vsega se bojim, da bom pristal v ruski bolnišnici? Kako jim lahko zaupaš? Grozno si je sploh predstavljati, da bi imel nesrečo in se znašel tam.« Njegov preziren odnos ji je še dolgo ostal v glavi: »Saj me ni osebno užalil, ampak vseeno, kaj za vraga govoriš?!«

Vera, ki je bila šest mesecev na pripravništvu v Evropi, je na The Question razkrila stereotip številka ena: »Govorila sem z mnogimi tujci in zares doumela, kakšen je njihov odnos do Rusinj. Mislijo, da so ruske ženske 'dostopne' in si obupano želijo na vsak način emigrirati. Na spoštovanje do Rusinj sem naletela le v akademskih krogih, v katerih sem delala. Zanje so znanstvenice iz Rusije ugleda vredni nasprotniki.«

Ekaterina Oljanaja je bila priča istemu stereotipu: »Pred poroko sem veliko potovala s prijatelji, a nisem vedela ničesar o ugledu ruskih žensk v tujini. Potem sem začela opažati, kako radi so nas imeli tuji moški in kako so mislili, da me prej postanemo intimne.«

Na enem od potovanj je spoznala Francoza. Ko sta bila skupaj dva dneva, se je on odločil, da je ona »njegova ženska«. »Začel me je obtoževati, da se nasmiham drugim moškim. Ukazal mi je, da naj se bolj spodobno oblačim, čeprav sem nosila obleko z dolgimi rokavi brez vratnega izreza. Potem je šel še naprej in rekel, da je slišal, da smo Rusinje zelo razposajene, a mi je pripravljen dati priložnost, da začneva nove poglavje. Rekla sem mu au revoir.«

Slovenskim bralcem priporočamo še:

Zakaj se Rusinje poročajo s Slovenci?

Stereotipi o Rusinjah v Sloveniji: miti in resnice

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.