TASS: Ozaveščeni Slovenci in balkanska mentaliteta kot ovira v boju proti koronavirusu

Policijska kontrola na Vrhniki, 3. 4. 2020

Policijska kontrola na Vrhniki, 3. 4. 2020

Jure Makovec/Keystone Press Agency/Global Look Press
Takole o dogajanju v Sloveniji in na Hrvaškem v Rusijo poročata dopisnika vodilne ruske agencije TASS iz Ljubljane in Zagreba.

Pandemija nove koronavirusne okužbe, ki je zajela ves svet in se še naprej močno širi, je resno vplivala tudi na ustaljene življenjske tirnice običajno pozitivnih in življenja veselih prebivalcev Zahodnega Balkana, poročata dopisnika ruske agencije TASS iz Ljubljane in Zagreba.

Ruski pogled na situacijo v Sloveniji: Ozaveščeni prebivalci, a mnogo izzivov

Najbolj zahodna republika nekdanje Jugoslavije se je med prvimi na Balkanu soočila s širjenjem novega koronavirusa. Dopisnik Ivan Popov izpostavlja, da so konec februarja mnogi Slovenci hodili v italijanska smučarska letovišča kljub izbruhu virusa v sosednji državi. Vlada je morala ostro ukrepati in je praktično zaprla prehajanje meje z Italijo v zasebni režiji, s čimer je pretrgala mnogoletne medčloveške vezi, ki so se spletle po vstopu Slovenije v Šengensko območje.

»Kljub hitrim reakcijam oblasti se je koronavirus uspel hitro razširiti po vseh regijah države. Nova republiška vlada, ki je začela z delom 13. marca, je morala uvesti režim karantene na ozemlju celotne države. Oblasti so ukrepe prepovedi zagovarjale s težnjo, da bi se izognili ''italijanskemu scenariju'' z mnogoštevilnimi žrtvami, zlasti med upokojenci.«

Rusko javnost dopisnik obvešča, da so bili slovenski zdravstveni delavci konec marca soočeni z resnim porastom števila žrtev in okuženih, saj je v zadnjem tednu umrlo 13 od vseh 16 smrtnih žrtev, medtem ko se je število okuženih povečalo za skoraj 30%. »Sedaj je glavna naloga slovenske vlade postalo to, da prepreči kolaps državnega zdravstvenega sistema, ki ni bil pripravljen na takšno krizo.«

Razlaga, da so morale oblasti rojakom v prvi vrsti preprečiti obiskovanje priljubljenih mest, kot so kavarne, bari in restavracije, ki so prenehali z delom že v prvi polovici marca. Novinar ob tem opozori, da resni pretresi čakajo slovenski turistični sektor, ker so zaprti hoteli, vinoteke in hostli. Oblast je zatem začela opozarjati, naj ljudje ne hodijo od doma brez tehtnih razlogov, kot so obisk trgovine, banke, pošte ali bencinskega servisa.

Maribor

Dopisnik ruske agencije TASS komentira, da so se glede na svoje jugoslovanske sosede Slovenci izkazali z visoko stopnjo ozaveščenosti, čeprav je bilo prvi vikend po uvedbi karantene še obratno, ker so mnogi prirejali piknike v letoviških krajih ob Jadranskem morju ter ignorirali pozive zdravnikov in oblasti. Tako so oblasti naslednji dan prebivalcem prepovedale zapuščanje svojih občin, kjer prebivajo, na cestah so se pojavile policijske patrulje, ki sedaj bdijo nad spoštovanjem karantene.

Policijska kontrola na Vrhniki, 3. 4. 2020

Ob tem izpostavlja, da so Slovenci strastni kolesarji in jim je vlada uradno dovolila vožnjo s kolesom do najbližjih občinskih parkov, kar so izkoristili mnogi prebivalci prestolnice. Dopisnik agencije TASS je bil osebno priča številnim piknikom v ljubljanskih parkih, na katerih so mladi preživljali čas skupaj, a so se držali na dovoljeni razdalji 1,5 metra.

V poročanju v ruskem jeziku Popov ni pozabil niti na obvezno nošenje zaščitnih mask in rokavic v slovenskih trgovinah ali lekarnah. »Še en izziv za oblasti je bilo v sedanjih pogojih preveliko sredozemsko veselje do življenja med prebivalci Primorske. V tem delu države je morala policija prevzeti nadzor nad vsemi vinarstvi in okrepčevalnicami s hitro prehrano ob bencinskih servisih, kjer so se domačini nedovoljeno zbirali v večjem številu.«

Dopisnik ocenjuje, da je prekinitev delovanja Šengenskega območja (ponovna postavitev meja) resen preizkus za slovensko gospodarstvo. Mnogi predeli Slovenije so zaradi zgodovine in geografije tesno povezane z drugimi sosednjimi državami EU, zato so se zaprtja meje dotaknila številnih prebivalcev, med katerimi tudi mnogi hodijo na delo v sosednjo državo.

Zaradi zaostritve razmer v sirskem Idlibu poročevalec govori o možnem poglabljanju problemov z virusom v zvezi z migrantsko krizo ter obvešča, da predsednik vlade Janez Janša ne skriva svojega negativnega odnosa do nenadzorovanih migracij in množičnih nezakonitih prehodov slovensko-hrvaške meje. Omenja blokirano pobudo vlade za aktivacijo člena o policijskih pooblastilih vojske, zato »kabinet ministrov lahko sedaj upa na obvezno testiranje migrantov na okužbo z novim koronavirusom, ki bi lahko ubranilo državo pred dodatno epidemiološko nevarnostjo«.

Slovenski bralec bo morda opazil, da se je poročevalec osredotočil predvsem o vplivu epidemije in ukrepov na življenje ljudi in ne poroča o ukrepih za reševanje gospodarstva, ki so seveda še ena zelo aktualna tema v slovenski družbi.

Hrvati so začeli spominjati na Skandinavce

Družabni Hrvati sor kar naenkrat postali bolj podobni »hladnim« prebivalcem skandinavskih držav, opaža dopisnik TASS-a v Zagrebu Valentin Adonjev. Ob nastanku prispevka (3. 4. 2020) so tam zabeležili 1011 primer okuženih oseb, 7 smrtnih žrtev, 35 pacientov je bilo na umetnem predihavanju, 88 jih je ozdravelo. Vendar dopisnik pojasnjuje ruski javnosti, da se sprva ljudje niso resno držali razglašenega režima samoizolacije, saj so kljub pozivom oblasti še naprej posedali po kavarnah in restavracijah, »niso se mogli distancirati od klasične balkanske mentalitete«. Dokler niso v enem dnevu zaprli vse restavracije, kavarne, kinodvorane, nakupovalne centre in tržnice. Le lekarne in živilske trgovine so ostale odprte za nujne potrebe prebivalstva.

Začasna bolnišnica v Osijeku

A se je nato »zloglasna balkanska mentaliteta« še enkrat »zlobno pošalila« z oblastmi, ko so prebivalci Hrvaške kljub vsem zaprtjem v lepem vremenu množično rinili v parke in na trge, zato je bilo potrebno začeti pisati kazni zaradi nespoštovanja samoizolacije. Takrat se je življenje na Hrvaškem razdelilo na »prej« in »potem«. Le redki so še šli na ulico, tradicionalna kolektivna posedanja niso bila več neodtujljiv del življenja prebivalcev, delovni časi trgovin in lekarn so skrajšani. Ljudje so se morali po pozivih zaposlenih naučiti med seboj držati varno razdaljo, kar sedaj že dobro spoštujejo. Kdor je lahko, je delal na daljavo, sicer v glavnem v službo hodijo le še zdravstveni delavci in delavci v kritični infrastrukturi, nekatere restavracije dostavljajo hrano na dom, dostavljavci pa se peljejo na kolesih po praznih ulicah in prinašajo majhne radosti doma zaprtim Hrvatom.

Trenutno velja na Hrvaškem 30-dnevna samoizolacija, do vključno 18. aprila, najverjetneje jo bo potrebno podaljšali. Večina delavcev je na dopustu, vlada pripravlja ukrepe za pomoč delodajalcem in delojemalcem.

Priporočamo še: Kako preživeti v osami? Tole svetuje ruski raziskovalec Arktike in Antarktike

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke