Kako se ruski zdravniki spopadajo s prenatrpanim urnikom zaradi koronavirusa

instagram.com/aa_zenchenko, www.instagram.com/ranosh_amirbekova
Nekateri po službi malo popijejo, drugi pa črpajo moč pri hvaležnih pacientih.

Svetlana, terapevtka v bolnišnici

Mene in druge dežurne zdravnike so poslali na dežurstvo v Šeremetjevo, kjer naj bi pričakali ljudi, ki so prišli iz drugih držav. Na letališču smo dežurali 12 ur ali pa celo 24 ur, hkrati pa sem delala še v glavni izmeni v bolnišnici.

Sprva, ko zračni promet med državama še ni bil zaprt, smo sprejemali potnike iz Kitajske - v glavnem so to bili študentje, ki so se vračali po počitnicah. Temperaturo smo jim izmerili kar v letalski kabini. Nato so šli skozi kontrolo potnih listov in mejni prehod ter vstopili v zdravstveno cono, kjer smo fotografirali ljudi, odvzemali brise za virus, vsakemu dodelili identifikacijsko kodo in izpolnili vprašalnike s kontaktnimi podatki, številko leta in številko letalske karte.

Vsakemu smo dodelili navodila o pravilih obnašanja v primeru kakršnih koli simptomov, opozorili na potrebo po samoizolaciji in jih spustili domov.

Sprva so bili veliki leti, po 200-300 ljudi - ponoči smo obdelali 3-5 takih letov, podnevi jih je bilo še več.

Ljudi, ki so prileteli iz Italije, smo samo poslikali in izpolnjevali vprašalnike - nismo jemali nobenih brisov. Letala iz Italije so bila prazna, zato ni bilo težko delati (prva oseba, ki je v Rusiji dobila koronavirus, se je vrnila iz Italije - op. ur.).

Vendar so se nato začeli množično vračati ljudje iz Nemčije, Španije in Francije. Letov je bilo veliko in vsa letala so bila natrpana z ljudmi.

Ljudje so bili utrujeni, nervozni, z otroci in vse to se je zgodilo ob 3-4.uri zjutraj. Ni bilo časa niti za počitek niti za požirek vode - na območju s potencialnimi okuženimi nam je bilo to prepovedano. Hkrati je bilo v oblekah zelo vroče, težko je bilo dihati skozi respirator.

Prav tako je bilo težko oditi na stranišče - saj je bilo treba najprej sleči obleko, zaščitno opremo, zapustiti območje pregleda, razkužiti roke in šele nato iti na stranišče. Ob pogledu na svoje izmučene kolege sem raje malo potrpela.

Po sprejemu vseh glavnih letov so nas z letališča poslali nazaj v bolnišnice, toda do takrat so v Moskvi že uvedli režim samoizolacije.

Nehali smo hospitalizirati bolnike s pljučnico - teh so že poslali na posebne oddelke drugih bolnišnic. Odpovedan je bil tudi celoten predviden načrt sprejemov, sprejeti so bili le nujni bolniki. Skoraj vseh testiramo za koronavirus, na srečo so zaenkrat vsi negativni.

Razmere v bolnišnici so postale bolj napete. Tako zdravniki kot pacienti so v paniki, nihče ne ve, kaj pričakovati.
Prestrašeni bolniki se bojijo okužbe s koronavirusom, sami pa zdravnikom zagotavljajo, da sta vročina in suh kašelj le prehlad. Nekateri se upirajo, in jih je potrebno z neskončnimi prošnjami pošiljati v izolirane oddelke.

Tudi zdravniki so napeti. Vsi razumemo, da je koronavirus slabo preučen. Nikoli ne veš, kje in kako se lahko okužiš.

V eni izmeni sprejmem od 80 do 200 ljudi, po tem takoj odidem domov spat. Vendar imam rad svoje delo. Edino, česar se bojim, je, da se bom sama okužila in ne bom zmogla pomagati bolnim. Upam, da se bo vse kmalu končalo.

Svetlana, zdravnica terapevtka v bolnišnici

Moj delovni dan je videti grozno. Že dva tedna imam dvojni sprejem, približno 40-50 ljudi v eni izmeni, saj nimamo dovolj zdravnikov. Eden od zaposlenih ni zdržal napetosti in je dal odpoved sredi pandemije, druga pa je odšla na porodniški dopust - zato imamo le dva terapevta na 10 tisoč ljudi.

Imamo tudi nujno oskrbo, vendar ne zmore pokriti vsega, zato me od 1. aprila pošiljajo tudi na prvo pomoč. Pomagajo pripravljeni receptov in dokumenti za najpogostejše bolezni - ARVI na primer bolj ali manj pokrije ta pretok bolnikov.

Najpogostejša zahteva bolnikov je narediti test za koronavirus. Še posebej veliko panike je med mladimi. Vendar pa lahko test naredimo samo za bolnike s pljučnico ali ljudi, ki so prišli iz tujine ali v stiku z njimi. Pojasnjujemo, da je tako določeno v vrstnem redu in da lahko opravijo plačljiv test, če jih skrbi za svoje zdravje.

Zadnje čase po vsaki izmeni spijem steklenico vina. Zavedam se, da je to narobe, vendar v trenutnih razmerah (na drugačen način) stresa ne morem rešiti.

Aleksandra, epidemiologinja mestne postaje za dezinfekcijo v Sankt Peterburgu

Ukvarjamo se z dezinfekcijo. Ko se pojavi žarišče katere od nalezljivih bolezni, nam Rospotrebnadzor pošlje navodila, po katerih gremo v žarišče. Določiti moramo meje žarišča, ter s posebnim sredstvom prekontroliramo postopek obdelave.

Vse se je začelo pri študentskem domu "Severnaja". Tam je živel študent s koronavirusom, ki je prišel iz Italije. Po evakuaciji pacienta so v študenstski dom takoj odšle 4 ali 5 brigade, saj je pacient bil v vseh nadstropja stavbe. Poleg dezinfekcije smo vzeli vsa bolnikova oblačila, odeje, vzmetnice, posteljnino in brisače. Vse, kar je prišlo v stik s pacientom, je šlo sozi dodatno obdelavo pri 60 stopinjah v posebnih dezinfekcijskih komorah. Ko sem prišla domov po tistem dnevu, sem kar padla v posteljo.

Po dezinfekciji so bili vsi študentje v karanteni dva tedna, po karanteni smo prav tako poslali šestih skupin, saj smo bili prisiljeni ponovno obdelati ves študentski dom, da ne bi prišlo do primerov okužbe.

Zdaj je veliko dela zaradi velikega števila potrjenih primerov koronavirusa. Ekipe so sestavljene na splošno iz vseh zdravnikov, vključno z bakteriologi in mikrobiologi, ljudi ni dovolj, območje okužbe pa narašča. Kadar koli, podnevi ali ponoči, nas lahko pokličejo na novo žarišče okužbe - to je zelo naporno. Prej smo izvajali plačano dezinfekcijo - zdaj teh naročil več ni.

Rano Amirbekova, zdravnica terapevtka

Danes ruske klinike ustvarjajo posebne ekipe za reševanje. Zdravnikov zelo primanjkuje, konkretno terapevtov. Zdaj se revmatologi, kirurgi, nevrologi ukvarjajo s somatskimi boleznimi. In terapevte, kot sem tudi sama, pa so napotili na COVID-19 - tako da obiskujemo na dom bolnike s sumom na koronavirus ali tiste, ki so že bolni.

S to novo službo sem začela 27. marca, doslej sem delala tri izmene, a tudi to kratko obdobje je spremenilo moj odnos do poklica in ljudi.
Moj delovni dan se začne ob 8. uri zjutraj in se v najboljšem primeru konča ob 20. uri, vendar je to le za klice, nato pa je čas za dokumentacijo in določanje bolezni.

Delamo v izmenah po dva dni dela, dva dni počitka, ali pa 2 dni dela in 1 dan počitka, toda v tistih dneh, ko imamo prost dan, se spet ukvarjamo z dokumenti. Na splošno sem lokalni terapevt, zato opazujem cele družine. Najhujši bolniki imajo mojo številko, z njimi smo vedno v stiku, včasih zanje vodim spletna posvetovanja.

Obvladovanje pretoka bolnikov v trenutnem stanju je vsekakor težko. Ker morate imeti čas, da pregledate vse bolnike v eni izmeni: lahko jih je 16 ali morda 34. Koronavirusni brigadi so dodelili avtomobile z vozniki, poleg tega pa je z nami vedno policaj.

Včasih naletim na neustrezno reakcijo ljudi. Vsak, ki pride mimo, vpraša: "A ste našli koronavirus?" Ali pa na primer, ko potujete s pacientom v avtomobilu, se pacienti fotografirajo z nami - ne morem prešteti, koliko fotografij je bilo posnetih z mano v treh izmenah. Nekateri bolniki sploh ne verjamejo v koronavirus in ne želijo biti testirani. Pravijo, da je vse to zarota vlade, prepričati jih moramo v nasprotno.

Zaradi posebnih delovnih pogojev in načina dela si sploh ne morem nanesti vlažilno kremo na obraz in moje obrvi so videti zelo skuštrano, vendar se ne smem dotikati obraza v času dela. Po 12 urah v respiratorju se vam zdi vaš obraz čisto tuj. Poskušam se ne odzvati na neprijetnosti - samo opravljam svoje delo.

Imamo samo en življenjski moto: bodite pozorni in boste prihranili čas. Glavno, da se ne zgubljate. Ko ste s pacientom, je bolje, da ga pozorno in podrobneje izprašate, in tako hitreje in natančneje določite njegovo rizično skupino. Če pa se obnašate tako, da samo pridete in nekaj bleknete - se bo to vedno izkazalo kot dvojno delo.

Motivirajo me ljudje. Včeraj sem bila pri pacientu, ki je prispel iz Indonezije. Na koncu pregleda mi je rekel: "Hvala, zdravnica, cenimo vas." Veste, to je bil, če se ne motim, 28 primer v tistem dnevu, naložena sem bila s torbo, mapo s papirji in na splošno sem si želela, da bi bila celotna situacija s koronavirusom le strašne sanje. Toda po njegovih besedah sem bila pripravljena pregledati še 30 ljudi.

Na splošno resnično upam, da bodo po koronavirusu v naši državi ponovno preučili svoj odnos do zdravnikov in zdravstvene oskrbe na splošno ter bodo začeli ceniti naše delo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke