To vrsto ribe so leta 1741 prvič odkrili člani kamčatske odprave Georga Stellerja. Ime alepizaver (Alepisaurus ferox) je vrsta dobila leta 1811, potem ko jo je preučil znani raziskovalec favne daljnovzhodnih morij Pjotr Palas.
Mihail Vakurov/Naravni rezervat Komandorski
Riba doseže velikost 215 cm in maso 9 kg, njeni zobje pa merijo 3 cm. Žival je hitra in močna po zaslugi vitke strukture in ozke podolgovate glave.
Mihail Vakurov/Naravni rezervat Komandorski
Poleti se alepizavri gibljejo v vodah Daljnega vzhoda Rusije. Njihov izvorni življenjski prostor je sicer v tropskih in subtropskih morjih, a jih opažajo tudi precej višje na severu, v vodah okoli Grenlandije, Islandije in Beringovega morja.
Mihail Vakurov/Naravni rezervat Komandorski
Alepizavri so kanibalske ribe, saj se prehranjujejo s pripadniki lastne vrste, prav tako pa so hermafroditi (obojespolniki). Najdemo jih na globini okoli 1.000 metrov. V daljnovzhodnih vodah ob ruski obali živi po ocenah znanstvenikov okoli pol milijona primerkov.