10 dejstev o najsevernejšem naselju v Rusiji

Valerij Melnikov/Sputnik
Diksonu pravijo »rob sveta«. Naselje leži na obali Severnega ledenega morja, tik ob zalivu. Kraj je tako redko naseljen, da na vsakega prebivalca pride 500 kvadratnih kilometrov. Izbrali smo deset kratkih dejstev o njem.

Območje velikosti Velike Britanije, na katerem živi 548 ljudi

Dikson, najsevernejše naselje v Rusiji, leži v Tajmirskem Dolgano-Neneškem avtonomnem okrožju Krasnojarskega kraja.

K naselju Dikson spada območje velikosti 220.000 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo Velike Britanije (243.809 km2). A po popisu iz leta 2018 v naselju prebiva vsega 548 ljudi. To pomeni, da gostota naselitve znaša en človek na 500 kvadratnih kilometrov. Ne glede na statistiko in splet okoliščin, po katerem je Diksonu pripadlo tako veliko območje, pa vsi prebivalci živijo eden zraven drugega v majhnem zaselku. V zadnjih 30 letih se je njihovo število zmanjšalo za deset krat – skoraj vsi so se odselili na »celino«, kakor domačini tega oddaljenega kraja pravijo preostalim delom Rusije.

Vstop le s prepustnico

Lokalni prebivalci pridejo v Dikson le z osebno izkaznico in potrdilom o prebivanju, medtem ko lahko tujci vstopajo le s prepustnico. Naselje se namreč nahaja na obali morja in zato velja za obmejno cono. V Dikson lahko pridete le po zraku. Na otoku (letališče je od naselja ločeno s prelivom) pristaja samo stari An-26 in še to enkrat na teden. Vse življenjske potrebščine se takisto dostavljajo po zraku, zaradi česar niso ravno poceni.

Bencin lahko kupite samo enkrat na leto

Prebivalci Diksona bencina ne morejo natočiti na lokalnem bencinskem servisu. V samem naselju namreč ni nobenega bencinske črpalke, najbližja pa je oddaljena 500 kilometrov. Dejansko pa se niti do nje ne da z avtomobilom, saj tja ne vodi nobena cesta.

Če kdo potrebuje bencin, ga mora naročiti poleti za vso leto vnaprej, dostavijo pa ga z ladjo. Naslednja dostava je čez eno leto. A avtomobili so tukaj tako ali tako redkost. »Ljudje se v glavnem prevažajo na motornih saneh in po vodi z motornimi čolni. Za to običajno naročimo eno ali dve toni goriva, ki zadostujeta za eno leto,« pravi domačin Aleksander Anisimov.

Zima traja 9 mesecev

Arktična zima pomeni polarne noči, ekstremni mraz in smrtonosne viharje, ki včasih trajajo več tednov. V Diksonu zima traja 9 mesecev na leto, ko se temperature spustijo vse do -50°C. A domačini menijo, da to še ni najhuje: »Vetrovi so pogosti, saj kraj leži ob morju. Tudi mraz ni tako hud kot v Norilsku ali Dudinki. Tam, čim malo zapiha, ne moreš več ven. Tukaj piha, vendar je relativno topleje,« meni tukajšnji učitelj angleščine Albert Mingažev.

Tukaj se še junija vozijo naokoli v motornih saneh, povprečna temperatura pa se dvigne na 5-6 stopinj Celzija.

Dreves ni

Bombaž na obali Karskega morja

Dikson obdaja arktična puščava. Tukaj ne raste nobeno drevo, niti pritlikavo. Poleti je tod zelena tundra, pozimi pa neskončni sneg.

Pred medvedi ščiti policija

Beli medved na obali Karskega morja blizu naselja Dikson

Čeprav v Diksonu ni kriminala, obstaja policija. Njena naloga je zaščititi prebivalstvo pred medvedi in volkovi. O približevanju polarnih medvedov opozarjajo z SMS sporočili in fizičnimi objavami, ki odsvetujejo samostojne sprehode po 20. uri, hranjenje medvedov (če bi kdo prišel na takšno idejo) ter seveda fotografiranje z njimi.

Najboljši način, kako se izogniti srečanju z medvedom, je opazovanje psov, meni programer Robert Prascenis: »Edini varni način je opazovanje: če zunaj ni nobenega psa, pomeni, da je treba biti previden. Če pa psi brezskrbno poležavajo ali tekajo naokoli, pomeni, da je vse v redu. Ko domačini opazijo medveda, pokličejo na policijsko postajo. Policaji se nato usedejo v avto in preženejo plenilca.«

Nihče ne nalaga posnetkov z interneta

Dostop do svetovnega spleta se je tukaj pojavil šele pred desetimi leti. Zdaj v Diksonu sicer obstaja internet, a je tako počasen, da traja uro in pol do dve uri, da naložite zgolj nekaj fotografij. Zato boste za internet tukaj mesečno odšteli toliko, kakor na »celini« v pol leta.

Bolnišnice ni

Bolnišnica je zaprla svoja vrata pred več leti zaradi pomanjkanja zdravnikov v Diksonu. V nujnih primerih zato edino možnost predstavlja hitra letalska pomoč. Običajno sicer v naselje prihaja zdravnik in opravlja rutinske preglede prebivalstva. Poleg bolnišnice pa tukaj tudi ni kina, avtobusov, lokalov, nakupovalnih centrov ali reklamnih jumbo plakatov. Obstaja pa telovadnica in mnogi svoj prosti čas preživljajo prav tam.

Vzdrževanje naselja stane več kot 100 milijonov rubljev (1 milijon evrov) letno

To je 30-krat dražje kot vzdrževanje podobno velikega naselja npr. v Sajanskem gorovju na ledeniku v južni Sibiriji. 90 odstotkov stroškov v Diksonu predstavljajo dotacije. Poleg majhnega števila teh, ki živijo tukaj stalno, v naselje v glavnem prihajajo delavci vladnih neprofitnih organizacij.

Nekdanja prestolnice Arktike

Pristanišče v Diksonu leta 1980

V sovjetskih časih je bil Dikson središče trgovine in predelave rudnih bogastev ter obenem kazenska kolonija. Sem so iz vseh koncev države prihajali geologi, učitelji, vojaki in polarni piloti. V osemdesetih letih je tukaj živelo okoli pet tisoč ljudi. Danes je naselje staro več kot 105 let.

Preberite še:

Ali res veste, kdo so kozaki?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke