Diksonu pravijo »rob sveta«. Naselje leži na obali Severnega ledenega morja, tik ob zalivu. Kraj je tako redko naseljen, da na vsakega prebivalca pride 500 kvadratnih kilometrov. Izbrali smo deset kratkih dejstev o njem.
Dikson, najsevernejše naselje v Rusiji, leži v Tajmirskem Dolgano-Neneškem avtonomnem okrožju Krasnojarskega kraja.
Robert Prascenis/SputnikK naselju Dikson spada območje velikosti 220.000 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo Velike Britanije (243.809 km2). A po popisu iz leta 2018 v naselju prebiva vsega 548 ljudi. To pomeni, da gostota naselitve znaša en človek na 500 kvadratnih kilometrov. Ne glede na statistiko in splet okoliščin, po katerem je Diksonu pripadlo tako veliko območje, pa vsi prebivalci živijo eden zraven drugega v majhnem zaselku. V zadnjih 30 letih se je njihovo število zmanjšalo za deset krat – skoraj vsi so se odselili na »celino«, kakor domačini tega oddaljenega kraja pravijo preostalim delom Rusije.
Lokalni prebivalci pridejo v Dikson le z osebno izkaznico in potrdilom o prebivanju, medtem ko lahko tujci vstopajo le s prepustnico. Naselje se namreč nahaja na obali morja in zato velja za obmejno cono. V Dikson lahko pridete le po zraku. Na otoku (letališče je od naselja ločeno s prelivom) pristaja samo stari An-26 in še to enkrat na teden. Vse življenjske potrebščine se takisto dostavljajo po zraku, zaradi česar niso ravno poceni.
Prebivalci Diksona bencina ne morejo natočiti na lokalnem bencinskem servisu. V samem naselju namreč ni nobenega bencinske črpalke, najbližja pa je oddaljena 500 kilometrov. Dejansko pa se niti do nje ne da z avtomobilom, saj tja ne vodi nobena cesta.
Če kdo potrebuje bencin, ga mora naročiti poleti za vso leto vnaprej, dostavijo pa ga z ladjo. Naslednja dostava je čez eno leto. A avtomobili so tukaj tako ali tako redkost. »Ljudje se v glavnem prevažajo na motornih saneh in po vodi z motornimi čolni. Za to običajno naročimo eno ali dve toni goriva, ki zadostujeta za eno leto,« pravi domačin Aleksander Anisimov.
Arktična zima pomeni polarne noči, ekstremni mraz in smrtonosne viharje, ki včasih trajajo več tednov. V Diksonu zima traja 9 mesecev na leto, ko se temperature spustijo vse do -50°C. A domačini menijo, da to še ni najhuje: »Vetrovi so pogosti, saj kraj leži ob morju. Tudi mraz ni tako hud kot v Norilsku ali Dudinki. Tam, čim malo zapiha, ne moreš več ven. Tukaj piha, vendar je relativno topleje,« meni tukajšnji učitelj angleščine Albert Mingažev.
Tukaj se še junija vozijo naokoli v motornih saneh, povprečna temperatura pa se dvigne na 5-6 stopinj Celzija.
Bombaž na obali Karskega morja
Robert Prascenis/SputnikDikson obdaja arktična puščava. Tukaj ne raste nobeno drevo, niti pritlikavo. Poleti je tod zelena tundra, pozimi pa neskončni sneg.
Beli medved na obali Karskega morja blizu naselja Dikson
Robert Prascenis/SputnikČeprav v Diksonu ni kriminala, obstaja policija. Njena naloga je zaščititi prebivalstvo pred medvedi in volkovi. O približevanju polarnih medvedov opozarjajo z SMS sporočili in fizičnimi objavami, ki odsvetujejo samostojne sprehode po 20. uri, hranjenje medvedov (če bi kdo prišel na takšno idejo) ter seveda fotografiranje z njimi.
Najboljši način, kako se izogniti srečanju z medvedom, je opazovanje psov, meni programer Robert Prascenis: »Edini varni način je opazovanje: če zunaj ni nobenega psa, pomeni, da je treba biti previden. Če pa psi brezskrbno poležavajo ali tekajo naokoli, pomeni, da je vse v redu. Ko domačini opazijo medveda, pokličejo na policijsko postajo. Policaji se nato usedejo v avto in preženejo plenilca.«
Dostop do svetovnega spleta se je tukaj pojavil šele pred desetimi leti. Zdaj v Diksonu sicer obstaja internet, a je tako počasen, da traja uro in pol do dve uri, da naložite zgolj nekaj fotografij. Zato boste za internet tukaj mesečno odšteli toliko, kakor na »celini« v pol leta.
Bolnišnica je zaprla svoja vrata pred več leti zaradi pomanjkanja zdravnikov v Diksonu. V nujnih primerih zato edino možnost predstavlja hitra letalska pomoč. Običajno sicer v naselje prihaja zdravnik in opravlja rutinske preglede prebivalstva. Poleg bolnišnice pa tukaj tudi ni kina, avtobusov, lokalov, nakupovalnih centrov ali reklamnih jumbo plakatov. Obstaja pa telovadnica in mnogi svoj prosti čas preživljajo prav tam.
To je 30-krat dražje kot vzdrževanje podobno velikega naselja npr. v Sajanskem gorovju na ledeniku v južni Sibiriji. 90 odstotkov stroškov v Diksonu predstavljajo dotacije. Poleg majhnega števila teh, ki živijo tukaj stalno, v naselje v glavnem prihajajo delavci vladnih neprofitnih organizacij.
Pristanišče v Diksonu leta 1980
Legion MediaV sovjetskih časih je bil Dikson središče trgovine in predelave rudnih bogastev ter obenem kazenska kolonija. Sem so iz vseh koncev države prihajali geologi, učitelji, vojaki in polarni piloti. V osemdesetih letih je tukaj živelo okoli pet tisoč ljudi. Danes je naselje staro več kot 105 let.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
