Neutrudljivi sibirski potapljači čistijo Bajkalsko jezero

Jegor Lesnoj
Ne nosijo vsi junaki kap ali čelad. Nekateri ne nosijo prav ničesar razen plavalnih oblek in navadnih mask, ob tem pa pomagajo čistiti njihovo ljubljeno jezero kljub ekstremnim in nevarnim pogojem.

Jegor Lesnoj živi v Irkutsku. Sam sicer prihaja iz majhnega industrijskega mesteca Usolje-Sibirskoje okoli 70 km iz regionalne prestolnice in dela kot video producent. Pred približno štirimi leti je Jegor s prijatelji v iskanju novih dogodivščin začel s potapljanjem na vdih t.i. freedivingom v Bajkalskem jezeru. Pred dvema letoma je njihov hobi prerasel v poslanstvo – očistiti njihovo drago jezero ton odpadkov, ki na žalost še zmeraj pristajajo na dnu Bajkala.

"Na neki točki smo ugotovili, da lahko vplivamo na stanje. Ljudje so takrat na veliko govorili o tem, češ da moramo nekaj storiti, da je treba poskrbeti za Bajkal. Odločili smo se, da nekaj ukrenemo in tako smo spakirali svoje stvari, odšli do jezera in spravili ven prve kupe smeti," se spominja Jegor.

Na svoji prvi čistilni akciji so pobrali 250 kilogramov smeti, nato 300, nato pa 500 kilogramov. Čez vso lansko poletje so na koncu iz jezera potegnili 3,5 tone smeti. Za Jegorja in njegove prijatelje je to način, da izkažejo  hvaležnost Bajkalu za vsa pozitivna čustva, ki jim jih daje med zimskim plavanjem in potapljaškimi podvigi.

"Po dveh sezonah, kolikor traja projekt, smo dosegli ogromne rezultate. Med potapljanji smo z obale Irkutskega rezervoarja potegnili okoli 100 ton pnevmatik, jih očistili in oddali v predelavo. Iz kamnoloma marmorja v vasi Buguldejka smo očistili več kot 7 ton smeti. Ogromno odpada smo pobrali tudi s samega dna jezera," dodaja Jegor.

Nevarna rutina

To je izjemno naporno in nevarno delo, saj znajo biti pogoji na jezeru zelo surovi (fantje opravljajo čiščenje tudi pozimi, ko je jezero zamrznjeno!) in delo pod vodo zahteva ogromno energije in moči. Med povprečno čistilno akcijo se Jegor z enim ali več prijatelji na teren odpravi že ob zori, nato si sposodijo majhen poltovornjak ali prikolico, jo priklopijo na njegov avtomobil in se odpravijo proti eni od vasi na obrežju jezera (Listvjanka, Buguldejka ali Galoustnoje).

"Ko pridemo tja, se preoblečemo v plavalno opravo in lotimo dela. Ker nimamo nobene posebne opreme, se potapljamo, kakor dolgo lahko zadržimo dih. Vedno se potapljam v paru, saj mora moj partner ostati na površini in me opazovati, če bi šlo kaj narobe. Večji predmeti (kot npr. gume) so včasih zakopani tako globoko v dnu jezera, da je treba ogromno časa in napora, da se jih izvleče. Posebne opreme, kot sem omenil, ne uporabljamo, saj je preprosto nimamo," pravi Jegor.

Fantje sicer imajo napihljivo bojo, ki jo pritrdijo na večje predmete (navadno gume) in jo nato z vrvjo izvlečejo z dna jezera ter nato povlečejo na kopno. Na koncu naložijo vse, kar so zbrali na poltovornjak. Nekaj smeti odpeljejo do reciklirne točke, nekaj pa na žalost ni primerno za reciklažo in konča na deponiji.

Avgusta 2020 so Jegor in ekipa opravili usposabljanje in se naučili potapljati s potapljaško opremo, po zaslugi katere so še učinkovitejši pri čiščenju. A lastne opreme ne premorejo, zato si jo morajo sposojati – zanjo plačajo iz lastnega žepa. Ne morejo si je niti kupiti, saj osnovni set (tudi rabljen) stane okoli 200.000 rubljev (okoli 2.700 dolarjev). Poleg tega morajo usposobiti dva iz ekipe za potapljača pete kategorije (najvišje stopnje certificirane rekreativne kategorije), zato da bodo lahko varno in učinkovito delali pod vodo. Usposabljanje, ki bo trajalo tri mesece, se bo odvijalo letos v potapljaški šoli v Voronježu. Da bi si lahko financirali tečaj, so zagnali crowdfunding kampanjo.

Potapljači in influencerji

Drugi cilj, ki ga imajo fantje poleg čiščenja, je dajati zgled in spodbuditi ostale prijatelje in sledilce na Instagramu, da opravijo njihov delež in pridobijo nek čut za osebno odgovornost. V ta namen je Jegor zagnal izziv na Instagramu #СпасайАНеБолтай ("ne govoriči, ampak rešuj").

"V veliko zadovoljstvo nam je, da se je na tisoče ljudi po našem zgledu začelo spraševati o tem, kako vplivamo na okolje, in začelo nekaj delati v tej smeri. Samo to poletje je bilo izvedenih okoli 90 čistilnih akcij po vsej naši domovini in onkraj. Po naših skromnih ocenah je bilo na ta račun očiščenih vsaj 10 ton smeti!" pravi Jegor.

Jegor verjame, da lahko vsakdo na svoj način spremeni svet na bolje, na primer s tem, da ne spregleda lončka, ki ga je odvrgel nekdo drug, s pobiranjem smeti za drugimi in s tem, da začne v svojem domu ločevati odpadke. Glede prihodnosti svojega ljubljenega Bajkala je optimističen, pa tudi glede svojih rojakov na splošno, da bodo začeli spreminjati svoj odnos do narave.

"Ljudje so imeli do narave potrošniški odnos in niso dojeli, da so za odpadke krivi sami in ne kdo drug. V navadi je bilo, da se precej več govori, kot pa ukrepa. A to se hitro spreminja. Opažam, da ljudje spreminjajo svoje navade in obnašanja, začenjajo ločevati in prevzemati pobudo za čiščenje okolja, brez da bi čakali, da nekdo organizira čistilno akcijo. Samo poglejte količino sporočil s heštegom #СпасайАНеБолтай – zame je to najpomembnejši rezultat našega dela," zaključi Jegor.

Na žalost trenutno še ni sistemskega pristopa k čiščenju Bajkalskega jezera. Poleg Jegorja in njegovih prijateljev pobudo občasno pokažejo še profesionalni potapljači, a to je tudi vse.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke