12. aprila 1961 se je v ZSSR iz slehernega radijskega sprejemnika zaslišal glas znanega govorca Jurija Levantina, ki je prebral TASS-ovo novico o tem, da je Sovjetska zveza v orbito poslala prvo vesoljsko plovilo Vostok s človeško posadko. Danes, po 60 letih, ves svet praznuje dan letalstva in kozmonavtike, spomin na prvi človeški polet v vesolje. To je poseben dan, ne samo za rusko znanost, ampak za ves svet. V Sloveniji so dan kozmonavtike po tradiciji obeležili v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika v Vitanju, kjer je ruska delegacija na čelu z ruskim veleposlanikom Timurjem Ejvazovom v skladu z dobro tradicijo položila cvetje h doprsnim kipom očetov sovjetske kozmonavtike.
Do spomenikov vodi pot, ki je bila odprta 29. novembra 2018 na pobudo ruske ambasade skupaj z odprtjem doprsnih kipov začetnika teoretske kozmonavtike, ruskega in sovjetskega znanstvenika Konstantina Ciolkovskega ter njegovega sodobnika, avstro-ogrskega raketnega inženirja slovenskega rodu Hermana Potočnika Noordunga. Pred vhodom v center, kjer obiskovalca pričaka kip Jurija Gagarina, smo ruskega veleposlanika prosili, da pove nekaj besed o pomenu današnjega dne:
"Tako kot pred 60 leti ta dan za nas in za celoten svet še vedno velja za pomemben mednarodni dogodek, kateremu človeštvo posveča veliko pozornosti. Rad bi poudaril dejstvo, da so v tistih časih, in sicer leta 1961, ko je hladna vojna doživela svoj vrhunec, vodilne mednarodne tiskovne agencije objavile poročila s pomenljivimi naslovi. Agencija France-Presse je na primer pisala, da je ’Sovjetska zveza pravkar dala svetu vesoljskega Krištofa Kolumba’," je povedal Ejvazov.
Direktor Centa vesoljskih tehnologij Dominik Kobold: "Sedaj razvoj vesoljskih tehnologij poteka neprimerno hitro. Razvijajo se tehnologije, razvijajo se rakete. Sam dosežek takratne Sovjetske zveze je bistveno pripomogel k temu. Kot Center vesoljskih tehnologij promoviramo dognanja človeštva v vesolju, ki bazira seveda na miroljubnih vrednotah. 60 let od poleta prvega človeka je za mlajše generacije že nekako oddaljeno, pozabljeno in pomen centra je, da te stvari, ki so bile, nekako predamo mlajšim generacijam”.
Kobold se je zahvalil ruskemu veleposlaništvu za podporo njihovim projektom in izrazil prepričanje, da bodo v jubilejnem letu poleta človeka v vesolje izvedeni novi skupni projekti, posvečeni osvajanju vesoljskega prostranstva.
V Centru vesoljskih tehnologij so danes odprli tudi fotografsko razstavo z naslovom Naš Gagarin, ki jo je pripravil moskovski Muzej kozmonavtike skupaj z Ruskim domom v Ljubljani. Razstava, posvečena 60-letnici prvega poleta človeka v vesolje, pripoveduje o ključnih dogodkih v življenju Jurija Gagarina. V sklopu nje so predstavljeni edinstveni arhivski dokumenti in fotografije, ki prikazujejo naporno in svetlo življenjsko pot tega kozmonavta – od otroških let in šolanja v Orenburški letalski akademiji do zgodovinskega poleta s kozmodroma Bajkonur, ko je Gagarin s plovilom Vostok opravil prvi polet v vesolje v zgodovini, ki je trajal 108 minut. Minuto pred startom si je Gagarin zapel pesem Letite, golobi, letite, nekaj sekund zatem pa je glavni raketni konstruktor Sergej Koroljov dal znak za start: "Vzlet!". Gagarin je na to izrekel svoj znameniti "Gremo!" (rus. Pojehali). Gagarinov klicni znak Kedra se je iznad Zemlje oglasil 46 krat, klicni znak Koroljova (Zarja-1) pa 33 krat.
Dan kozmonavtike je bil v Sovjetski zvezi uveden leta 1962, leta 1968 pa je praznik na konferenci Mednarodne letalske federacije dobil še mednarodni status. Leta 2011 je dobil še dodaten naziv – mednarodni dan poleta človeka v vesolje (ang. International Day of Human Space Flight). 7. aprila 2011 je bila na posebnem plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov sprejeta uradna resolucija, ki jo je podpisalo več kot 60 držav.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
