V Rusiji je vse več ateistov. Kako to?

AFP
V zadnjih štirih letih se je odstotek ateistov v Rusiji povečal kar za dvakrat. Kdo vse se odreka pravoslavju in ali lahko ta ustavi "odtekanje" verujočih?

"V otroštvu sem nosil križec, ga petkrat izgubil, potem pa se enkrat odločil, da se mi Bog bodisi odreka, bodisi sploh ne obstaja. Kot mladostnik sem prišel k sklepu, da gre preprosto za nerazumevanje in da mi ni treba v nikogar verjeti, zato sem se odločil odreči veri v Boga." Tako o svojem prehodu k ateizmu razlaga 18-letni bodoči osnovnošolski učitelj Daniil Istomin iz Moskve.

Daniilovi starši so zmeraj verovali in obiskovali cerkev, skoraj vsak dan molili in prižigali sveče. Oče o sinovem nasprotovanju ni želel niti slišati. Po besedah Istomina, se v družini ne pogovarjajo o veri, "saj je oče zelo strog, zelo veren".

"Moji starši verjamejo, da Kristus prinaša srečo, zato naj bi jima šlo tako dobro. V cerkev me na srečo več ne peljeta, nenazadnje sem že praktično odrasel," pravi Daniil.

Od protesta do zavestnega izbora

V zadnjih štirih letih, od 2017 do 2021, se je število ateistov v Rusiji podvojilo, in sicer s 7 na 14 %, vsaj sodeč po raziskavi Vseruskega centra za preučevanje javnega mnenja (VCIOM).

"Starša sta me dala krstiti, ko sem imela tri leta. Nihče me ni vprašal, poleg tega pa se pri tej starosti še nisem niti dobro zavedala, kaj se dogaja. Kako se lahko imam potemtakem za pravoslavko?," razlaga učenka 11. razreda Tatjana Meljnikova.

Največ ateistov je po statistiki VCIOM med mladimi v starosti 18-24 let (22 %), kamor spada tudi Tatjana. Na njeno dojemanje sveta je vplivala vera staršev in zgoden dostop k socialnim omrežjem. Da ne veruje v Boga, je spoznala že pri 10 letih.

"Ne spomnim se, kaj točno sem brala ali gledala, a v to izbiro me nihče ni prisilil. A še danes se s staršema prerekamo glede vere in vsak ostane na svojem bregu," pravi Meljnikova.

Nadaljnjih 18 % ateistov je glede na statistiko VCIOM v starostni skupini 25-34 let.

"Pri 14 letih sem iz radovednosti prebral Biblijo. Tam je precej neskladnosti. Prebiral sem odgovore na vprašanja na spletnih straneh cerkve, patriarhije, a ti odgovori niso zdržali kritike. Vse to so zelo zastarele dogme," o svoji poti k ateizmu pove 32-letni pravnik Artjom Belotigrov.

Po zaključku šolanja se je Artjom začel zanimati za znanost in prenehal verovati v Boga. Res da še danes hodi v cerkve, a jih dojema le kot arhitekturne objekte.

34-letni Boris Serbjanin se je za ateizem začel zanimati kot šolar, verujoči mami pa je pogosto postavljal vprašanja o religiji.

"Starši so podpirali moj pogled na svet, ko pa sem začel pod vprašaj postavljati krščanske dogme kot npr. ’Kako to, da še noben človek do danes ni vstal?’ ali ’Zakaj bog dopušča vojne in lakoto, pri čemer trpijo nedolžni?’, jih je to neprijetno presenetilo, kar mi je dalo povod, da sem podvomil v obstoj vsemogočnega. A do konca šole je mamino mnenje zame pomenilo avtoriteto," razlaga Serbjanin.

Na univerzi je Boris začel študirati filozofijo, astronomijo, fiziko in kemijo. Tam se je skoraj dokončno prepričal, da Boga ni. Leta 2011 mu je umrla mama, kmalu zatem pa še babica. Nekaj časa po njuni smrti je obiskoval pravoslavne cerkve, včasih tudi maše, začel praznovati krščanske praznike in moliti, a je še sam menil, da je to zgolj odziv na žalovanje.

"Moliš in moliš, pa človeka ne moreš vrniti nazaj. Prižgeš lahko neskončno sveč, pa se ne boš rešil pred rakom. Ko sem prenehal žalovati, sem začel brati knjige o kolektivni hipnozi, šamanizmu, ciganskih urokih in dojel, da so Bog, Hudič, prekletstva, duhovi … samo folklora," razloži Serbjanin.

Ateisti v starostni skupini 35 in več let svoj pogled na svet prav tako pojasnjujejo z zavestno odločitvijo, a nekateri priznavajo, da je na njihovo vero v Boga vplivalo življenje v času ZSSR, ko je bila cerkev povsem ločena od države, razširjena pa je bila propaganda znanstvenega ateizma.

"Ateizem se mi je dopadel že v sovjetskih časih, nato so v devetdesetih seveda vsi postali verniki. Nisem začel preučevati zgodovine in geografije religij z znanstvene pozicije. Zame je bilo jasno, da obstajata samo dva nasprotujoča si pogleda na svet – znanstveni in religiozni. Starša sta katolika, želela sta si, da bi tudi jaz veroval, a v zadnjih letih niti sama ne hodita več v cerkev," razlaga učitelj spletnih tečajev tujih jezikov, geografije in biologije Aleksander Ovsjannikov.

Neka ateistka, Ljubov Fomina, pa je odsotnost vere v Boga pojasnila takole:

"Rojena sem leta 1977, sem sovjetski človek, to je vse."

Od ateizma k Bogu

Število pravoslavnih Rusov se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo – njihov delež se je zmanjšal za 9 %. Kljub temu pa obstajajo tudi takšni, ki so od ateizma preklopili v vero in začeli verovati v Boga.

"Pred kratkim sem rodila otroka, moža pa so odpustili iz službe. Nisva razumela, kako živeti naprej in kako najinemu otroku zagotoviti vse, kar je nujno za normalno življenje. Takrat je tašča vztrajala na tem, da pojdem v neko cerkev v Sankt Peterburgu, da bi se priporočila svetnikom. Ko sem prestopila prag cerkve, sem dobila občutek, kakor da sem se znebila notranjega glasu. O ničemer nisem mogla razmišljati, iz oči pa so se mi ulile solze," razlaga 38-letna gospodinja Julija Larjova.

Po njenih besedah je kmalu po tem potovanju mož dobil zelo dobro plačano službo. Nato je začela preučevati Biblijo in obiskovati vse cerkvene maše.

"V to, da nam je pomagal svetnik, ne dvomimo. Danes z možem pričakujeva drugega otroka. Z vsem smo zadovoljni in hvaležni Gospodu," se veseli Larjova.

35-letni Sergej Rogožkin kot otrok ni verjel v Boga, v njegov obstoj se je, kot pravi, prepričal kot šolar. Ko je del njegovih sošolcev "preganjal dekleta", so se on in njegovi prijatelji ukvarjali s hipotezami o nastanku vesolja. Različica, po kateri naj bi svet ustvari Bog, se mu je zdela najbolj logična.

"Mladostniški maksimalizem in nepravičnost realnosti bolj vplivata na religioznost. Celo mamo sem prepričal, da se je na pamet naučila Oče naš in Simbol vere, očeta pa nisem uspel prepričati – on je sovjetski ateist z dobro protiversko predpripravo."

50-letna Anželika Praslova iz Velikega Novgoroda je tudi začela verovati v Boga kasneje. Prvič je odšla v cerkev v devetdesetih letih, ko je hotela zanositi.

"Otrok se je rodil po sedmih letih, jaz pa sem pristopila cerkvi po moževi smrti. Ne zaradi žalovanja, temveč zaradi osvoboditve od nesrečnega zakona. Še danes me Gospod podpira, mi svetuje in razkriva druge plati ter nova čustva. To je novo, zelo zanimivo obdobje rasti," razlaga Praslova.

Po njenem mnenju ateistov sploh ni: "To niso ateisti, to so bedaki," zatrjuje.

Tehnologije in korupcija

K povečanju števila ateistov v Rusiji je v prvi vrsti pripomogel razvoj znanosti in tehnologije, je prepričan religiolog Denis Batarčuk.

"Glede na statistiko se obisk cerkvenih bogoslužij v neki državi ali celo v mestu zmanjšuje sorazmerno z rastjo števila izobraževalnih ustanov. Menim, da je stvar v tem, da znanost dela, religija pa le obljublja. Znanost preprosto daje bolj konkretne odgovore na vprašanja, mladim pa je to všeč," razlaga Batarčuk v intervjuju za TV 360.

Namestnik predsednika edinega registriranega združenja ateistov v Rusiji (Ateisti Rusije) Rušan Taktarov pravi, da Ruska pravoslavna cerkev (RPC) navadnim državljanom zelo agresivno vsiljuje svojo religijo, kar pri delu ruskega prebivalstva izzove odpor.

"Vse se odvija pred očmi navadnih državljanov. Gradijo ogromno cerkva, RPC skuša vplivati na posvetni karakter države, na primer, kadar predlaga prepoved splava. Ne smemo pozabiti tudi na to, da živimo v informacijski dobi in je ljudem dostopna poljubna informacija, od tud tudi takšni rezultati," meni Taktarov.

Še en religiolog Vjačeslav Terjehov meni, da povečanje števila ateistov za cerkev še ne pomeni krize ali razpada institucije.

"Mladim je zmeraj lastno, da iščejo pogled na svet. Poglede menjavajo pogosteje kot starejši /.../ To se zato lahko spreminja. Morda bodo čez deset let mladi ateisti razmišljali drugače," je prepričan Terjehov.

Po njegovem mnenju ima sodobna pravoslavna cerkev dejansko negativno podobo in mnogi Rusi se ne želijo z njo poistovetiti.

"V medijih pogosto vidimo cerkev samo v negativnem kontekstu, cerkev je tudi morda sama pod pritiskom oblasti, ki želijo, da bi pravoslavje postalo del državne ideologije – Rusi, ki so nasprotnega mnenja, to vidijo in nočejo imeti s cerkvijo nikakršnega opravka," meni Terjehov.

Duhovnik Nikolaj Babkin se strinja, da je ateistov več kot nekoč. Po njegovem mnenju je to preprosto modna muha, s katero se je možno spopasti preko boljše razlage cerkvenega življenja.

"Na nas je, da razsvetljujemo in informiramo ljudi o tem, s čim se ukvarja RPC. Težko, a potrebno je zamenjati enolične predstave, v smislu da v cerkvi samo molijo, se čudno oblačijo, da so tam neke zlate kupole, petje v nerazumljivem in težkem jeziku. Takšne predstave se vzpostavljajo na osnovi filmov, v glavnem zahodnih,"  je prepričan duhovnik.

Pri Russia Beyond smo za uradno mnenje zaprosili tudi RCP, a v času objave članka še nismo prejeli odgovora.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke