Zakaj je Moskva najbolj zeleno mesto na svetu?

Stavba na Nežinski ulici v Moskvi

Stavba na Nežinski ulici v Moskvi

stroi.mos.ru
Kako je rusko industrijsko in zgodovinsko središče hkrati postalo mesto z bujno vegetacijo?

Po podatkih WorldAtlas je 54 odstotkov ozemlja Moskve pokrito z javnimi parki in vrtovi, zaradi česar je najbolj zeleno mesto na svetu.

V Moskvi je na vsakega prebivalca 20 kvadratnih metrov dreves in grmovja - mnogo več kot v Tokiu, Londonu ali Pekingu. To je nedvomno posledica kombinacije dveh dejavnikov: prvič, Moskva je bila prvotno zgrajena med gozdovi severovzhodne Rusije, drugič, urejanje okolice in ozelenitev se je začelo v Moskvi že v 18. stoletju.

Trdnjava na gozdnem griču

Apollinarij Vasnecov. Trg Trubnaja v Moskvi v 17. stoletju.

Hrib Borovicki, na katerem stoji moskovski Kremelj, je dobil ime po besedi "bor", kar pomeni "gozd" v ruščini. V 11. stoletju je na mestu, kjer so danes osrednje ulice Moskve, bil hrastov nasad. Še en primer je cerkev svetega Janeza Evangelista pod brestom, danes na trgu Novaja, nedaleč stran od Kremlja. Zgodovinar Moskve Pjotr Sitin je menil, da cerkev dobila ime zaradi gostega gozda, ki je do 15. stoletja varoval vzhodni del Kremlja.

Cerkev sv. Janeza Evangelista pod brestom

V teh krajih so prevladovale smreke in borovci, ki jih je prebivalstvo mesta aktivno posekalo in uporabljalo za gradnjo. Mesto se je širilo, gozd na njegovem obrobju pa so sekali za gradnjo novih hiš. Toda ta "obrobji" so bila tako blizu Kremlja, da danes sodijo v središče mesta - v 17. stoletju so bili kraji, kot je trg Trubnaja (20 minut hoje od Kremlja), še vedno večinoma zeleni in do začetka 19. stoletja so ob Kremljevem zidu, v danes zapuščeni Aloisijevi grapi, zgrajeni v 16. stoletju pod vodstvom italijanskega arhitekta Aloisia Novega, rasli grmičevje in drevesa. Vendar mestno zelenje ni bilo sistematično razporejeno.

Bulevarni obroč

Tverskoj Bulvar v Moskvi, zgodnje 19. stoletje

Katarina Velika, ki je želela posodobiti staro prestolnico, je naročila gradnjo Bulvarnega obroča, kot nadomestek za stare trdnjavske zidove Belega Goroda ('Belo mesto').

"Moskvo obkrožajo bulvarji - niso le okras, ampak tudi pomembna korist," je zapisal Vladimir Odojevski, ruski novinar iz 19. stoletja. "Ko tujci ob pogledu na načrt Moskve zagledajo ta zeleni obroč, jim s ponosom razložimo, da se pozimi in poleti, bolni in zdravi, starejši in otroci lahko sprehajajo po mestu, hodijo med drevesi in se jim pri tem ni treba bati, da jih povozi kočija."

Kremeljska grapa, začetek 19. stoletja

Po požaru leta 1812 se je pojavil še en zeleni obroč - Vrtni obroč (Sadovoje kolco), široka ulica, ki obkroža hitro rastoče središče in je pokrita z vrtovi zasebnih hiš.

Rdeča ozelenitev

Park Sokolniki, Moskva

Hitra urbanizacija, ki se je začela po revoluciji leta 1917, je v Moskvo prinesla roje novih prebivalcev, staro mesto pa se je moralo prilagoditi potrebam industrijske države. Na žalost so bili s stalinističnim načrtom obnove Moskve iz leta 1930 porušeni številni zgodovinski objekti, glavne ulice pa so se spremenile v avtoceste.

Sadovaja-Kudrinskaja, Vrtni obroč (Sadovoje kolco), Moskva, 1928

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so tlakovali Vrtni obroč, posekali drevesa na številnih trgih in ulicah, obstajali so celo načrti za uničenje Bulvarnega obroča, ki pa na srečo niso bili izvedeni. Georgij Popov (1906-1968), uradnik moskovske komunistične partije, se je spominjal, da je Stalin po drugi svetovni vojni leta 1947 osebno nadzoroval načrte za ozelenitev mestnega jedra: "Spominjam se, kako hitro smo bili razporejeni. Na Trgu Dzeržinskega (današnji trg Lubjanka) smo zasadili zelenje, v Ohotnem Rjadu pa obnovili vrt na trgu Sverdlova (današnja Teatralna ploščad) in zasadili trg Bolotnaja. Ulica Gorkega je bila zasajena od Manežne ploščadi do Beloruskega kolodvora. To je bil prvi korak k ozelenitvi osrednjega dela mesta," je zapisal Popov.

Sadovaja-Kudrinskaja, Vrtni obroč (Sadovoje kolco), Moskva, 1936

Leta 1951 je moskovska vlada izbrala kar 272 projektov za ponovno ozelenitev Moskve. Do leta 1961 so gozdarski delavci v mestu posadili več kot 500.000 dreves in grmovnic. Drobnolistna lipa, srebrna smreka, jelka, ameriški klek, šmarna hrušica, zlati ribez, češmin in vrtnice.

Park Gorki, Moskva, 1979

V petdesetih in šestdesetih letih so bili tudi obnovljeni največji moskovski javni parki. V parku Gorki, preoblikovanem v tridesetih letih prejšnjega stoletja iz Neskučnega vrta ('Nedolgočasen'), javnega prostora za prosti čas iz 19. stoletja, so letno zasadili več kot 2000 dreves in 25.000 grmovnic. Skupni prostor parka se je razširil na 2,2 kvadratnih kilometrov, celotna dolžina drevoredov v parku pa je dosegla 30 km.

V 20. stoletju so v Moskvi uredili več velikih parkov: Sokolniki (5,16 kvadratnih kilometrov), Izmajlovski (16 kvadratnih kilometrov), Pokrovskoje-Strešnevo (2,22 kvadratnih kilometrov), Bitcevski park (22 kvadratnih kilometrov) in kar je najpomembneje, Nacionalni park Losinij Ostrov (Losov otok) (116 kvadratnih kilometrov), največji mestni park v Evropi.

Sečnja enega drevesa, zasaditev dveh

Japonski vrt v glavnem botaničnem vrtu v Moskvi

Trenutno je zeleno področje Moskve pod strogim nadzorom mestne vlade. V letih 2010–2016 je bilo zasajenih 432 000 dreves in 3,5 milijona grmovnic, od leta 2013 pa se izvaja vladna pobuda z naslovom "Milijon dreves", namenjena zasaditvi vegetacije na notranjih dvoriščih večstanovanjskih stavb, rastline pa izberejo domačini sami s pomočjo digitalne aplikacije.

Sečnja enega drevesa v Moskvi (na primer med gradnjo hiše) je zelo težko izvedljiva, toda če se morate kljub temu zateči k takšnemu ukrepu, mora razvijalec to nadomestiti z zasaditvijo dveh dreves.

Vendar ta pravila še ne veljajo za druge ruske regije, niti za neposredno bližino mesta - na primer v Moskovski regiji. V obdobju 2007–2012 so v mestu Himki, predmestju Moskovske regije, posekali del gozda z starimi hrasti zaradi gradnje ceste. Projekt je bil sčasoma dokončan in rezultat je bil odsek cestninske ceste, ki je povzročil onesnaženje zraka v bližini avtoceste in poleg tega še hrup v gozdu.

Po podatkih uradnega portala moskovske vlade bo do konca leta v Moskvi zasajenih več kot 5000 dreves in 136.000 grmovnic, zato mesto še nekaj časa ne bo izgubilo statusa najbolj zelene prestolnice na svetu. Vendar so v Moskvi še vedno zelo visoki indeksi onesnaženosti zraka - mesto je še vedno največje rusko trgovsko in industrijsko središče. Svetovni indeks kakovosti zraka uvršča Moskvo na 27. mesto na lestvici onesnaženosti zraka.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke