Zakaj se je tako malo ljudi v Rusiji cepilo proti novemu koronavirusu?

Kirill Zikov/Agencija Moskva
Cepilna kampanja poteka v Rusiji že od decembra lani, vendar je bilo do zdaj cepljenih le 4% prebivalstva.

Glavna veleblagovnica na Rdečem trgu je bila prva cepilna točka v državi zunaj zdravstvenih ustanov. Med izložbami stojijo table: točka se nahaja v tretjem nadstropju na mestu nekdanje knjigarne. Po zvočniku opozarjajo, da se lahko tukaj cepi kdorkoli, brez predhodnega naročila. Toda pri vhodu v cepilno točko ni dolgih čakalnih vrst, ob nekaterih urah pa je celo popolnoma prazno.

Po večmesečnem množičnem cepljenju se je pojavila podobna slika tudi v drugih nakupovalnih središčih v prestolnici z velikim pretokom ljudi. Napol prazna cepilna točka in ljudje, ki gredo mimo s paketi priljubljenih trgovskih znamk.

"Cepiva je dovolj, veliko cepilnih točk. Odpirajo se nove. In tudi logistika je izdelana. Toda ni dovolj pretoka. Ljudje se ne želijo cepiti," pravi Valerij Fjodorov, generalni direktor Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja. Sociologi vsak mesec spremljajo cepljenje - in rezultati so bolj ali manj slabi: več kot polovica Rusov je proti cepivu proti novemu koronavirusu.

Zunaj Moskve je vse nekoliko drugače: v nakupovalnih središčih ne cepijo, vse se odvija po dogovoru, vendar prihaja do prekinitev dostave cepiva. Toda Rusija je še naprej država z najdostopnejšim cepivom na svetu - na današnji dan so že tri, katerih proizvodnja poteka v množični obliki: Sputnik V, EpiVacCorona in KoviVak.

Hkrati se je po zadnjih podatkih cepilo le z eno od dveh komponent cepiva 11,4 milijona ljudi ali 7,8% odrasle populacije (z obema komponentama - skoraj dvakrat manj, 4,4%). To je veliko manj kot v drugih državah z lastno proizvodnjo cepiv: v Veliki Britaniji se je vsaj z eno komponento cepilo več kot 50%, v ZDA pa 40,5% odrasle populacije. Takšne stopnje se sploh ne ujemajo z vladnimi načrti: 22. marca je vodja ministrstva za zdravje Mihail Muraško sporočil, da naj bi do 15. junija cepili približno 30 milijonov Rusov.

Neuspela reklama

Sputnik V je še vedno osrednje in glavno cepivo, ki ga proizvajajo v državi. To je bilo prvo registrirano cepivo proti Covid-19 na svetu. Toda skoraj takoj po registraciji se je v Rusiji in zunaj njenih meja ustalil občutek, da z njo nekaj ni v redu. Navsezadnje je bilo cepivo registrirano "pod omejenimi pogoji", torej brez dolgoročnih študij.

"V cepivo, izdelano v nekaj mesecih, ni zaupanja. Nisem eden izmed ljudi, ki ne verjame v covid. Moj bližnji sorodnik je bil bolan, bilo je zelo težko. <...> Ni pa tako grozno, da bi si pustil vbrizgati ambicije od nekoga," piše na forumu, priljubljenem med psihologi in njihovimi strankami.

"Strah je povsem normalen. Ker je cepivo res na hitro ustvarjeno. Od razvoja cepiva do uvedbe bi moralo trajati vsaj 2-3 leti ali celo več," pravi Anna Doševskaja iz Moskve.

Tudi kasnejša objava razvijalcev s pozitivnimi učinki cepiv v reviji The Lancet, eni najprestižnejših medicinskih publikacij, ni zasenčila "prvega vtisa". Po anketah centra Levada od 1. marca 2021 število ljudi, ki se želijo cepiti, že nekaj mesecev upada, glavni razlog za zavrnitev cepljenja pa je strah pred stranskimi učinki. Sodeč po istih javnomnenjskih raziskavah je mnenje "cepiva so narejena preveč na hitro, kakšne so posledice čez pet let, nihče ne ve" ​​eno najbolj priljubljenih.

K negativnemu odnosu so botrovale tudi izjave oblasti, da ni priporočljivo, da cepljeni uživajo alkohol 42 dni po injekciji in dva tedna pred njo. Potem so bila ta priporočila zmehčana, da "se lahko alkohol še vedno uživa, venda zmerno" Niti vaba z brezplačnim sladoledom niti obljuba moskovskega župana Sergeja Sobyanina, da bo odblokiral socialne karte, niti socialno oglaševanje na obcestnih panojih v regijah niso pomagali.

Ilja Jasni, vodja vodja znanstvene ekspertize farmacevtskega sklada tveganega kapitala Inbio Ventures, je prav tako istega mnenja: "Očitno je bilo zaupanje oslabljeno, ker je bilo cepivo prezgodaj registrirano na podlagi rezultatov kliničnih preskušanj na 20 ljudeh (v resnici jih je pri prvi in drugi kombinirani fazi sodelovalo 76 ljudi)." Po njegovem mnenju bi lahko zaupanje v cepljenje povečalo večja odprtost podatkov o njem: v Rusiji še vedno ni enotne banke podatkov o zalogah, ostankih cepiva in možnostih cepljenja za vsa tri cepiva. Če želite izvedeti te informacije, morate poklicati v klinike ali se obrniti na regionalno ministrstvo za zdravje.

"Ni prostora. Dali so me na čakalno listo. Ministrstvo je dolgo razmišljalo, spreminjalo (datume). Ob 17.42 smo izvedeli, da nas čakajo na cepljenje ob 8:40. Prijazno dekle nas je čez dva dni poklicalo, zakaj nismo prišli," pravi Jekaterina Demidenko iz Sočija. "Kako se cepiti v Sočiju proti covidu? Raje niti ne bom poskušala," pravi ​​druga prebivalka, Viktorija Anipčenko.

"Globalni logistični problem"

O težavah z zalogo in pomanjkanjem cepiv poročajo v regijah kot tudi podjetje Immuntehnologije, uradni organizator oskrbe s cepivi. Poleg tega je bila glavni razlog za motnje na začetku množičnega cepljenja najtežja hladna veriga na svetu: "Če smo natančni, cepivo niti pet minut ne more ostati nad -18 stopinj (da bi ohranilo svoje lastnosti)," je o Sputniku V dejal Ivan Gluškov, namestnik generalnega direktorja podjetja Immuntehnologije.

Ta dejavnik ni omogočil hitrega redčenja odmerkov in enakega opremljanja vseh regij. "Dejstvo je, da so vsi logistični centri v Rusiji in po svetu nastavljeni na temperature +2 +8. O tem so se dogovorili že v 70. in 80. letih. Obstajali so splošni standardi za shranjevanje preparatov," pojasnjuje Jekaterina Kurbangalejeva, članica Javne zbornice Ruske federacije in vodja raziskovalnega centra "Posebno mnenje". "Glavni zdravnik v eni regiji je pripovedoval, da morajo te majhne pošiljke dostavljati z rešilcem. Naša država je ogromna. Le kako naj bi vse dostavili, vse pripeljali, vse shranili?"

Toda januarja 2021 so razvijalci dokončno oblikovali cepivo, ministrstvo za zdravje pa ga je dovolilo hraniti pri temperaturah nad ničlo. Kljub temu pa novice o pomanjkanju prihajajo skoraj od povsod, z izjemo Moskve, kar je po mnenju uradnikov in strokovnjakov povezano s pomanjkanjem proizvodnih zmogljivosti. Kremelj pomanjkanja cepiv ne opazi - po besedah ​​tiskovnega predstavnika predsednika Ruske federacije Dmitrija Peskova "ni nobenih podatkov", da bi povpraševanje po cepivih presegalo ponudbo. Hkrati v Rusiji še ni tujih cepiv, kot tudi približnih datumov njihove registracije. Edina izjema je Sputnik V, izdelan zunaj Rusije. Takšno cepivo bo "lahko vstopilo" v Rusko federacijo, da bi pospešilo cepljenje.

Zarota in pomanjkanje motivacije

V Rusiji na splošno odnos do cepljenja ni ravno pozitiven zaradi razširjenih teorij zarote in gibanja proti cepivom - njihovo mnenje se pojavlja v uradno registriranih medijih, na Telegramu, na YouTube kanalih, skupine na družabnih omrežjih pa imajo na stotisoče sledilcev.

V zadnjem letu so prebivalci Severne Osetije dvakrat požgali celične stolpe (mislili so, da gre za stolpe 5G), v Dagestanu, Karačajevo-Čerkeziji, Stavropolju in v Kubanu pa so potekali spontani shodi proti njihovi namestitvi. To je priljubljena teorija zarote, da sevanje iz celičnih komunikacij znižuje imunski sistem, zaradi česar so ljudje bolj dovzetni za okužbe s Covid-19. 17. marca so v Jekaterinburgu na Uralu protestniki postavili šotore na mestu gradnje celičnih stolpov, čeprav ti objekti niso imeli nič skupnega s 5G. Vsi ti ljudje nasprotujejo cepljenju, večina Rusov pa na splošno verjame, da je bil novi koronavirus ustvarjen umetno kot biološko orožje.

Vendar to ni edina stvar. Rusi morda niso pripravljeni na cepljenje samo zato, ker zanj nimajo nobene pravilne spodbude. Večina omejitev v Rusiji je že zdavnaj odpravljena - ni prepovedi gibanja med regijami, prepovedi množičnih prireditev, zaprtja gostinskih lokalov in drugih ukrepov, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja. Vse to se je zgodilo zaradi zmanjšanja števila okuženih v državi. Le naglo povečanje obolevnosti in skok števila hospitalizacij lahko spodbudita Ruse k prejemu cepiva, pravi Dmitrij Kuliš, profesor na Centru za inovacije in podjetništvo na Inštitutu za znanost in tehnologijo Skolkovo.

Tretji val, o katerem se govori po vsem svetu, se v Rusiji uradno še ni začel. Kljub temu pa se je od konca marca v Moskvi povečalo število okuženih, število hospitaliziranih in tudi smrtnost. V regijah zaenkrat še ni tako zaskrbljujoče dinamike.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke