Po poročanju ukrajinskih medijev je rušenje jeza privedlo do uhajanja vode na ruski polotok. Po mnenju strokovnjakov je dno kanala že suho, čeprav je pred sedmimi leti raven vode dosegala pet metrov.
Jez v Hersonski regiji so lokalni kmetje postavili že leta 2014 s pomočjo vreč s peskom in kovinskimi konstrukcijami. Pregrada je bila le začasna: leta 2015 so začeli graditi nov jez, bolj zanesljiv. Vendar novi jez ni bil nikoli dokončan.
Anketirani lokalni prebivalci so nasprotovali vodni blokadi Krima. "Le kaj naj podpiramo? Tam so tudi naši ljudje. Tam živi moj sin. To je enako, kot če bi mu sam prekril dostop do vode," je dejal prebivalec Nikolajeva.
Severnokrimski prekop je zagotavljal do 85% potreb Krima po sladki vodi. Po ponovni združitvi polotoka z Rusijo pa je Ukrajina prekinila oskrbo polotoka z vodo. Vprašanje oskrbe z vodo so reševali s pomočjo podzemnih virov in naravnih rezervoarjev, ki so v zadnjem letu zaradi majhne količine padavin postali bistveno plitvejši. Zaradi pomanjkanja vode v številnih regijah Krima je bil uveden režim oskrbe z vodo po hišah, oskrba z vodo v Simferopolu je bila v glavnem preusmerjena na arteške vire.
Ruska vlada je pripravila celovit načrt za zagotovitev zanesljive oskrbe s polotokom z vodo in za rešitev problema porabila približno 50 milijard rubljev (pb. 560 milijonov evrov).
Tako so marca letos vzpostavili nov Bešterek-Zujski dotok vode, zgrajen za oskrbo Simferopola. To je omogočilo, da je od 24. aprila mesto prešlo na nov urnik oskrbe z vodo vsak dan od 6. zjutraj do polnoči. Pred tem so z vodo oskrbovali le šest ur na dan - tri ure zjutraj in tri zvečer. Poleg tega so ruski znanstveniki zaradi morebitnih znatnih zalog sladke vode začeli raziskovati dno Azovskega morja.