Konstantin Čajkin: samouk in izumitelj, ki se je prebil med elito urarske obrti
Konstantin Čajkin je samostojni urarski mojster, ki ima na svojem seznamu že na desetine izumov. Njegova dela so že dolgo časa nazaj pridobila svetovno priznanje; štiri leta je kot prvi in edini Rus predsedoval najprestižnejšemu svetovnem združenju samostojnih urarjev ANSI. Aprila 2021 ga je (ponovno kot edinega Rusa) mednarodni patentni biro VOIS nagradil z zlato medaljo, ki jo podeljujejo za zasluge pri razvoju različnih panog. V urarskem svetu lahko dobitnike te medalje preštejemo na prste ene roke. Ure, ki jih izdeluje Čajkinova delavnica, redno prejemajo prve nagrade na svetovnih razstavah, a urarju je svet postal premajhen – njegov zadnji izum je ročna ura Mars Conqueror 3, ki sinhronizira čas na Zemlji s časom na Marsu in je namenjena prvim osvajalcem vesolja.
Mojster samouk
V urarsko obrt je prišel praktično po naključju. "Nobene družinske zgodovine nimam, razen tega, da je babica delala za pultom v urarski popravljalnici na Nevskem prospektu v takratnem Leningradu," je povedal za Russia Beyond. V otroštvu se je navdušil nad hobijem svojega očeta, ki se je ukvarjal z radiomehaniko. Najprej je obiskoval krožek v pionirski koloniji, za katerega pravi: "To je bila enkratna izkušnja! S pomočjo Morsejeve abecede in ljubiteljske postajice smo se lahko mi, sovjetski šolarji, pogovarjali z vsem svetom!" Nato je sledila pridružitev radijskemu klubu in kasneje vpis v tehnično šolo. Vznemirljiv svet mehanike, ki je širil meje obzorja, je nadarjenega mladeniča popolnoma prevzel. "Res pa, da je po služenju v vojski (najprej v Kareliji, nato v Južni Osetiji) to navdušenje nekoliko otopelo," priznava.
Po vrnitvi iz vojske v devetdesetih se je preizkusil v raznih poklicih, od ključavničarja do trgovskega potnika, nato pa je začel prodajati ure. "S partnerjem sva kmalu začela posel, ki ni zahteval ogromno časa, zato me je začelo zanimati, kaj neki je tam v notranjosti ure, želel sem se poglobiti, dojeti princip delovanja," pravi. In tako je začel razstavljati in preučevati ure, stare in nove ter s tem samostojno osvajati obrt. "Takrat ni bilo ne YouTuba ne razvitega interneta, zato sem se učil iz knjig. A to niti ni bilo glavno. Največ sem se naučil preko poskusov in delanja napak in mislim, da sem prav po zaslugi tega začel to obrt dojemati kot neprestano ustvarjanje. Ne zanima me ponavljanje starega, zanima me predvsem izumljanje novega, delati to, česar se še nihče pred mano ni lotil."
Od prvega tourbillona do marsovske kolekcije
Konstantin pravi, da mu danes več ni treba pogledovati v notranjost tujih mehanizmov. Vse poti so že prehojene, vse, kar je bilo narejeno, je že preučil. Ko se je leta 2003 odločil odpreti lastno manufakturo, je za pridobitev začetnega kapitala prodal svojo zbirko ur. Priznanja in naročila so nato prišla s prvim tourbillonom, ki ga je kadarkoli napravil kak ruski urar. Čajkin je dejansko bil prvi po 175 letih, ki se je lotil česa takega. Tourbillon je sicer posebni del urnega mehanizma, ki izničuje vpliv gravitacije in s tem pripomore k večji točnosti.
"Takrat je to bilo nekaj zelo zahtevnega, višja urarska umetnost, česar se pri nas v Rusiji ni še nihče lotil," pravi Konstantin. Mojster je dobesedno z lastnimi rokami izdelal prvo namizno uro s tourbillonom. O ambicioznem novincu, genialnemu urarju samouku, so pisale priznane specializirane revije, on pa, kakor pravi, se je nekega dne zbudil slaven.
Kompleksnost njegovih ur se je nato samo še povečevala. "Moja prva ročna ura (2008) je bila opremljena z baterijo, ki je držala 10 dni. Hotel sem izdelati obstojen mehanizem," pravi. Nato so se pojavili modeli, za katere Konstantin pravi, da so najkompleksnejši v njegovi zbirki. To so ročne ure Dekalog z časovnimi enotami po judovski tradiciji – helek in regah, model Cinema z vgrajeno miniaturno napravo, podobno filmskemu projektorju, ki prikazuje gibljive slike, ura Lunohod, ki v sredini številčnice prikazuje Lunine faze in nenazadnje še marsovska kolekcija.
Ko ura dobi človeški obraz
Najbolj priljubljena in svetovno znana pa je serija ročnih ur Ristmoni z "antropomorfnim" pokazateljem časa. Začelo se je z zdaj že legendarnimi urami Joker leta 2017, ki so pobrale vse možne nagrade in za katere še danes ljudje stojijo v vrstah. Številčnica kaže obrazni izraz istoimenskega junaka z njegovim značilnim nasmeškom (tukaj prikazuje Lunine faze), običajne kazalce pa nadomeščajo trepalnice, ki se pomikajo v posebnih emajliranih očesnih votlinah. Izraz obraza na številčnici se tako neprestano spreminja. "20.000 različnih obraznih gest," pravi urar.
V sklopu te serije je Konstantin za svetovno dražbo ur Christie’s Only Watch v Ženevi leta 2019 izumil celo prvo ročno uro z avtoportretom na številčnici, ki jo je priredil po lastnem izgledu. Po izklicni ceni med 18.000 in 24.000 švicarskih frankov je bila ura na koncu prodana za 70.000 CHF. Serijo stalno dopolnjujejo nove ideje, kot na primer model Drakula, ki mu ponoči zrastejo "čekani".
Naslednje polje tehničnih eksperimentov urarja Čajkina so namizne ure. Njegova ura model Moskovska pashalija se je vpisala v Rusko knjigo rekordov kot najkompleksnejša ura, izdelana v Rusiji; vsebuje kar 2.506 delov, ki poganjajo 27 različnih funkcij. "Nekoč sem se odločil, da se bom lotil nevsakdanjega problema, ki se ga pred mano ni še nihče, in tako se je vse začelo. Enega od prvih modelov iz te serije smo izdelali za patriarha," razlaga urar. Prav ta izjemno zapleten in revolucionaren mehanizem, ki je bil predstavljen na mednarodni razstavi v Baslu leta 2007, je Čajkina izstrelil med elito svetovne urarske obrti.
Edinstvena šola
Konstantin vse svoje modele izumlja sam, sestaviti pa mu jih pomagajo delavci manufakture. Ekipa je majhna in šteje okoli 20 ljudi. Bodoče urarske mojstre šolajo kar tam na licu mesta, saj tovrstne šole v Rusiji ne obstajajo. Na leto proizvedejo okoli 150 kosov (letos upajo, da bodo uspeli narediti 200 kosov, da pokrijejo izpad zaradi pandemije). Posamezna ura stane od 10.000 ameriških dolarjev naprej, vse pa so izdelane ročno, pri čemer Konstantin osebno nadzoruje vsak detajl izdelave.
"Obrt urarskega mojstra vključuje do 20 različnih poklicev," pravi Konstantin, ki dodaja: "Gre za izjemno zahtevno obrt. Prav zato smo v Rusiji edini takšni. Seveda obstajajo velike tovarne, ki so ostale še iz sovjetskih časov, ali pa so bile ponovno oživljene, a urarska manufaktura, ki proizvaja drago mehaniko najvišjega razreda, je za zdaj samo ena. Mimogrede, po prihodkih prekašamo poljubno tovarno."
O prihodnosti ročnih ur Konstantin, ki je sicer velik ljubitelj znanstvene fantastike, napoveduje, da bodo podobne naprave, ki jih izdeluje njegova manufaktura, v prihodnosti pristale v muzejih, medtem ko nam bodo čas kazali biološki vsadki na osnovi čipov, vstavljenih v roke ali oči.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naša brezplačna pisma uredništva!
Prejmite naše najboljše zgodbe zadnjega tedna po elektronski pošti.