Jakutija gori že celo poletje, a gasiti so jo začeli šele sedaj. Kaj se dogaja? (FOTO + VIDEO)

AP
Zgorelo je že več kot milijon hektarjev gozda, mesta je pogoltnil dim, posledice pa občutijo celo v severnih zveznih državah ZDA. Predstavljamo najaktualnejše o tej naravni katastrofi in odzive na družbenih omrežjih.

Jakutijo, regijo na ruskem Daljnem vzhodu, ki zaseda eno petino vse površine Rusije, je to poletje ponovno zajel ogenj. Območje gozdnih požarov presega 1,3 milijona hektarjev, ogenj pa se širi že od sredine maja naprej. Požari so tako obsežni, da so vidni iz vesolja, obstaja več kot 200 žarišč. Konec julija so plameni začeli ogrožati naselja, nebo je postalo oranžno, republiško prestolnico Jakutsk, kjer živi tretjina prebivalstva regije, pa je pogoltnil dim. Koncentracija trdih delcev v zraku je mestoma za 15 do 30-krat presegala dovoljeno mejo.

Obsežni požari so za to regijo, ki jo prekriva gosta tajga, sicer nekaj povsem običajnega. A znanstveniki pravijo, da so v zadnjih treh letih dosegli tako izjemne razsežnosti, da so začeli ogrožati stabilnost celotnega ekosistema. Izpuščanje ogromnih količin plinov pospešuje globalno segrevanje, ogenj pa tali trajno zamrznjena tla (permafrost).

Letos poleti so v Rusiji izmerili rekordne temperature. V osrednjih regijah Jakutije je bil junij najbolj vroč in najbolj suh v zadnjih 133 letih. Tako kot lansko leto so požari izbruhnili zaradi abnormalne vročine in suhih neviht. A kljub naravnemu izvoru le-teh domačini za katastrofo krivijo oblasti. Eden od glavnih očitkov je, da se gasi le majhen delež teh požarov, večino pa se jih pusti, da prosto pustošijo in dogorijo sami.

Gašenje se "ekonomsko ne splača"

Jakutija pokriva območje velikosti več kot 3 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je več kot celotno ozemlje Argentine. Ogromne razdalje in nizka stopnja poseljenosti pomenijo, da so zajetna območja gozda opredeljena kot "kontrolne cone" - težko dostopne, odmaknjene regije, kjer gašenje požarov zakonsko velja za ekonomsko nesmotrno.

A po požarih v Sibiriji leta 2019 so ruske oblasti revidirale zakonodajo o kontrolnih conah. V nekaterih regijah so jih precej zmanjšali, v drugih, kakršni sta Tjumenska in Sverdlovska, pa so bile popolnoma odpravljene. Lani, ko se je v podobni situaciji znašla Jakutija, je vodja republike Ajsen Nikolajev obljubil zmanjšanje območij, kjer so gozdni požari prepuščeni sami sebi. A obljube se še do danes ni udejanjilo v praksi.

Tako so se junija letos regionalne oblasti znašle na tapeti javnosti, saj so podcenile količino in razsežnosti požarov. V posameznih območjih so podatki lokalnih uradnikov od podatkov satelitskega monitoringa odstopali za faktor 40. Jakutsko okoljsko ministrstvo je kot težavo za uspešno spopadanje z ognjem navedlo pomanjkanje financ. Proračun Jakutije trenutno omogoča borih 6,9 rublja (0,08 evra) za gašenje enega hektarja ozemlja, medtem ko ruske zvezne oblasti v povprečju namenjajo 199 rubljev (2,3 evra) za hektar.

Obupani domačini so začeli v komentarjih na Instagramu pozivati zveznega ministra za naravne vire in ekologijo Aleksandra Kozlova, naj vendarle nekaj ukrene glede Jakutije, ki "gori že celo poletje, a nikomur ni mar za to". Pod njegovimi objavami o nepovezanih temah se je pojavilo na tisoče komentarjev o požarih v Jakutiji. Nato je minister odpisal, da je vse tudi prebral, a da je "narava pač močnejša":

"Pošiljamo gasilske enote iz celotne države /.../ skušamo stabilizirati situacijo, a požari za zdaj še zmagujejo. Poleg tega je tudi napoved požarne ogroženosti do konca julija slaba."

Fotografije in videoposnetki prebivalcev Jakutska

V republiko so bila poslana amfibijska letala, skoraj 3.000 pripadnikov ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS), vojaški piloti ter skoraj 400 gasilskih vozil. Pridružile so se jim skupine prostovoljcev, moških in žensk vseh starosti. Po poročanju lokalnih medijev naj bi pri gašenju pomagali celo najstniki. V regiji so bile razglašene izredne razmere.

"Preveč je požarov in vsakič, ko enega pogasimo, nekje drugje izbruhne drugi. Kljub temu dajemo vse od sebe. Vsako prosto minuto izkoristimo za spanec – na tleh v dimu in brez da snamemo maske. Drugače ne gre. Od dima imamo že vsi razdražene oči," je povedal nek pripadnik samoorganizirane skupine prostovoljcev.

Prebivalci se proti ognju borijo z lopatami in gasilnimi nahrbtniki. Kopljejo jarke, da bi izolirali požare. Na družbenih omrežjih pišejo: "Fantje, tole je resno s*anje, ljudem se topijo škornji! Domačini sami gasijo požare, dihajo skozi razne krpe, borijo se s plameni, da bi jim preprečili, da uničijo njihove domove in imovino. Tukaj divja prava vojna!"

Povsod samo ogenj

Dmitrij Kuprijanov, koordinator Zveze prostovoljcev Rusije, ki je zdaj v Jakutiji, potrjuje: "Res je, zalog primanjkuje in tudi ljudi."

https://twitter.com/ohrabat/status/1416685843297734657?s=21

"Tukaj živijo moji starši in sorodniki. Bili so srečni, ko je prejšnji dan deževalo, a niti to ni pomagalo. Te nočne more bo, daj Bog, do zime konec; zgodi se vsako leto, a ne v takšnih razsežnostih. Ljudje, cela naselja in vasi so ostali odrezani od povezav. To je pravo s*anje."

V ognju je tudi naravni rezervat Lenski stebri, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Zaradi gostega dima so morali zapreti jakutsko letališče, iz istega razloga pa je omejena tudi rečna oskrba po reki Leni.

Po podaktih spletne strani IQAir je onesnaženost zraka v Jakutsku 139-krat višja od predpisanih standardov Svetovne zdravstvene organizacije.

Lokalna aktivistka Rosa Djačkovska je pisala Leonardu DiCapriu, igralcu in soustanovitelju okoljevarstvene organizacije Earth Alliance. Ta ji je odgovoril na Instagramu in obljubil, da se bo z ekipo posvetoval, kako bi lahko pomagali v boju z ognjem v Jakutiji. A regionalne oblasti so že odklonile vsakršno potencialno pomoč: "Seveda smo veseli, da se svetovne zvezde posvečajo tem zadevam, a naše sile so usmerjene v gašenje požarov, situacija je pod nadzorom."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke