Na pariški razstavi leta 1900 je fotografska razstava ruskih tradicionalnih noš doživela izjemen uspeh. Na njej so bile prikazane slike iz zasebnega muzeja starin, ki so pripadale Nataliji Šabelski. Obiskovalce so navdušili predvsem izrazito različni elementi oblačil iz različnih provinc Ruskega imperija. Največji vtis je naredila razlika v nošah na jugu in severu države.
V preteklosti so se različni deli Rusije razvijali drug od drugega, kar je pustilo pečat na njihovih kulturnih značilnostih. Vsaka regija je imela svojo edinstveno obrt, svoj edinstven slog slikanja in arhitekture. Zato ni nič nenavadnega, da je imela vsaka pokrajina tudi svojo tradicionalno nošo.
Fotografije Šabelske imajo veliko zgodovinsko vrednost: nastale so konec 19. stoletja; v nošah so pozirale njene hčere in modeli. Zasebno zbirko fotografij je kupil Nikolaj II. in jo podaril Ruskemu etnografskemu muzeju, kjer jo še vedno hranijo. Oglejmo si nekaj teh fascinantnih slik.
Glavni element ženske noše v Rusiji je bil sarafan - dolga obleka brez rokavov, ki so jo nosili čez srajco z napihnjenimi in lepo izvezenimi rokavi. To obliko noše so nosile tako kmečke ženske kot žene trgovcev, razlika je bila le v materialu in bogastvu okraskov in dodatkov, kot so manšete in biseri.
Drugi najpomembnejši element ruske noše je bil pokrivalo, ki ga pogosto imenujemo kokošnik. Pravzaprav je obstajalo na ducate vrst pokrival - vzemite na primer samo eno regijo, Arhangelsko gubernijo, omenjeno zgoraj, in videli boste, kako različna so bila pokrivala.
Rokavi srajc so bili pogosto zelo dolgi in pritrjeni na roko, tako da so izgledali napihnjeni. Zapestja so bila pokrita z bogato okrašenimi manšetami iz žameta, svile ali drugega dragega blaga in vezena z biseri in biseri.
Pokrivalo na tej fotografiji je edinstven vologdski kokošnik, ki ga nosijo ob porokah; pravijo mu koruna. Takšna pokrivala, izvezena z biseri in perlami, so bila zelo draga in so jih izdelovali najboljši obrtniki. Kokošnik so ženske pogosto nosile z ruto, medtem ko je na tej koruni pritrjen cel šal.
Čez sarafan so si pogosto nadele predpasnik, v hladni sezoni pa kot vrhnje oblačilo tudi jakno brez rokavov (dušegreja, kar pomeni gretje duše). Lahko je bila kratka ali dolga do kolena in pogosto obložena s krznom.
Enega najbolj nenavadnih pokrival najdemo v Pskovski guberniji. Imenuje se šišak (iz ruske besede za "storž"). Ta vrsta kokošnika, izvezena z biseri in perlami, je bila zelo draga, zato so jo nosili le ob posebnih priložnostih. Njegova nenavadna oblika je seveda imela poseben pomen, saj so storži simbolizirali plodnost, predstavljali so žito in seme.
Nižni Novgorod je bil prostor za enega vodilnih sejmov v Rusiji, kjer so se zbirali najboljši obrtniki iz bližnjih provinc. Tako je lokalna različica tradicionalne noše imela najbolj raznolike in dovršene okraske in elemente: krono, uhane, čipke, našitke iz zlatih niti ter najbolj neverjeten izbor tkanin in oblik kokošnika.
Na fotografiji na levi jasno vidite okras iz posebne vrvice (gajtan) s prsnim križem. Pogosto je bila vrvica narejena iz traku tkanine ali vezenine in okrašena z biseri in perlami, s pritrjenim križem ali majhno ikono. Lahko je segala tudi do pasu. Na fotografiji na desni lahko vidite visok "enorogi" kokošnik, praznično pokrivalo, značilno za Kostromsko gubernijo.
Zanimivost nekaterih srajc so bili dvojni rokavi z režami - ti so bili običajno del poročne noše. Dolg del rokavov je segal skoraj do tal. Ta vrsta rokavov je omenjena v ruski ljudski pravljici Žabja carična. Ko se je prelevila v lepo dekle po imenu Vasilisa, je carična na slavju zaplesala, mahala z rokavi, iz njih pa so pri vsakem zamahu poleteli beli labodi.
Na jugu so tradicionalni "sarafanski kompleti" postali priljubljeni šele konec 19. stoletja, ki so jih prinesli iz severne in osrednje Rusije. Bolj razširjena oblika domače tradicionalne noše je bila srajca in krilo poneva, ki je bilo povezano s širokim in elegantno vezenim pasom.
Priljubljena dekoracija na jugu Rusije so bili "topovi", kot na fotografiji na desni. Okrogle kroglice iz gosjega puha so bile običajno pritrjene na naglavno pokrivalo. Mimogrede, pokrivala na jugu so bila pogosto mehka in niso imela trdega elementa na čelu, tako kot na severu.
Posebnost noše za poročene ženske je bila kička kokošnik v obliki rogov, kot lahko vidite na fotografiji na levi. Ta pokrivala so odkrili tudi v osrednji Rusiji. Rogovi naj bi zaščitili žensko pred zlimi duhovi, simbolizirali pa so tudi njeno mladost in sposobnost rojevanja otrok.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
