Daleč najbolj je bila v letošnjih katastrofalnih požarih prizadeta republika Jakutija na severovzhodu države. V republiški prestolnici Jakutsk so sredi avgusta namerili kar 247-krat večjo onesnaženost zraka od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. V Jakutiji je po podatkih Greenpeacea odjeknilo kar 90 % vseh letošnjih požarov v Rusiji. Dim, ki je nastal zaradi požarov v Sibiriji, je povzročil smog tudi v številnih drugih ruskih mestih, tudi ob Uralu.
Tako oblasti kot reševalne enote pa so letos presenetili obsežni požari v Kareliji na skrajnem zahodu Rusije ob meji s Finsko, kjer je bila zaradi njih nekaj časa zaprta tudi ena od glavnih prometnic.
Po podatkih Ministrstva za izredne razmere (MČS) po Rusiji še naprej gori okoli 25 gozdnih požarov, a se stanje počasi umirja, tudi nevarnosti za prebivalstvo ni več.
Razlog za letošnjo katastrofalno požarno sezono je po besedah predstavnikov operativnega štaba MČS sovpadanje več faktorjev; rekordna vročina, suša in suhe nevihte s pogostim udarom strel ter človeški faktor (požari, nastali iz malomarnosti ljudi ali podtaknjeni namenoma). Strokovnjaki so si sicer enotni, da so letošnje razsežnosti požarov nedvomna posledica podnebnih sprememb.
Kritike so med drugim letele na financiranje požarne varnosti v Jakutiji, za katero oblasti namenjajo neprimerljivo manj sredstev od območij v osrednji Rusiji (6 rubljev na hektar, medtem ko v osrednji in zahodni Rusiji financiranje znaša 180-200 rubljev na hektar).
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
