Nedavna raziskava podjetja Bosch je ugotavljala, v katerih državah se vsako leto zavrže največ hrane. Kitajska, Indija in ZDA so se znašle na vrhu neslavnega seznama, medtem ko se je Rusija, kar se tega tiče, uvrstila med najvarčnejše države z le 33 kg proizvedenih odpadkov na prebivalca. Kako je do tega prišlo?
A najprej, zakaj je metanje hrane stran slabo za okolje?
Vsi se zavedamo, da je metanje hrane v smeti ob toliko lakote v svetu moralno sporno. A v zadnjih letih je vzniknila še dodatna skrb glede prehranskih odpadkov – njihov vpliv na okolje.
Prehranski odpad, ki konča na deponijah, med gnitjem proizvede ogromne količine metana – toplogrednega plina, ki je 80-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Če temu prištejemo še dejstvo, da se 70 % vse vode na svetu porabi v kmetijstvu, predstavlja prehranski odpad veliko porabo sladke vode in rezerv podtalnice. Vsako leto se porabi tudi na milijone litrov nafte za transport neporabljene, zavržene hrane.
Kako se je Rusija lahko tako izkazala?
Govorili smo s strokovnjaki, ki so bili na začetku precej presenečeni nad rezultati Boscheve raziskave.
"Vau, a res? To pa je presenečenje!" se je odzvala Anna Balahonceva iz eko catering podjetja Jeda Spasjot Mir (Hrana bo rešila svet), ko smo jo prosili za komentar.
Balahonceva meni, da bi to lahko bila posledica vojnih let in obdobja devetdesetih, ko sta Rusijo pestili revščina in lakota. Današnji odrasli v Rusiji so bili vzgajani s strani ljudi, ki so znali varčevati s hrano.
"Od naših babic smo podedovali ogromno receptov za ’nevsakdanjo’ uporabo prehrambnih izdelkov, ki pogosto veljajo ta neuporabne ali neprimerne za uživanje," dodaja.
Anna Uspenskaja, ustanoviteljica Foodsharing Moscow se strinja, da je spomin na medvojno lakoto pri ljudeh v Rusiji še zmeraj svež in da življenjski standard v državah SND (Skupnost neodvisnih držav, op. prev.) še vedno ni dovolj visok, da bi si ljudje lahko privoščili luksuz metanja hrane vstran.
Študija, ki so jo opravili študentje moskovske Visoke šole ekonomije, dodatno izpostavlja faktorje, kot so npr. enačenje metanja hrane v smeti z metanjem stran denarja, gledanje na hrano kot na rezultat posameznikovega dela (metanje hrane stran je torej nespoštljivo do dela drugih), rastoč trend etične in trajnostne potrošnje med mlajšimi prebivalci mest in pravoslavne krščanske vrednote, ki hrano vidijo kot nekaj svetega.
Ampak, a je situacija resnično tako dobra, kot se zdi?
Balahonceva dodaten razlog za dobro uvrstitev Rusije vidi tudi v slabi statistiki.
"Za celovito raziskavo glede Rusije bi bilo treba obiskati vsa mesta in intervjuvati vsaj 100 ljudi v posameznem mestu. In menim, da se moramo vsi zavedati, da tudi če začnemo metati stran manj hrane, smo omejeni v tem, koliko zares lahko naredimo," razlaga.
Morda se je v primerjavi z drugimi državami Rusija res dobro odrezala, a to ne pomeni, da je zgledna družba na področju prehranskih odpadkov. V svetu se letno zavrže okoli 884 milijonov ton proizvedena hrane, od tega 17 milijonov prispeva Rusija.
Po podatkih poročila TIAR Centra o prehranskih odpadkih skoraj vsa zavržena hrana v Rusiji (94 %) konča na smetiščih, kjer postane vir onesnaževanja prsti, vode in zraka. Prehranski odpadki v Rusiji vsako leto proizvedejo za okoli 2,4 milijona ton metana ter drugih plinov, kot sta amoniak in vodikov sulfid. Poleg okoljske cene prehranskih odpadkov, stanejo zavrženi izdelki v Rusiji vsako leto okoli 1,6 trilijona rubljev oz. 30 milijonov letnih porcij za odraslega človeka.
Naslednji koraki za zmanjševanje prehrambnega odpada
Na srečo obstaja več stvari, ki jih lahko potrošniki in podjetja storijo.
"Kot prvo bi morala proizvodna podjetja in prodajalne na police postavljati več proizvodov brez embalaže ali z minimalnim pakiranjem z uporabo recikliranih materialov. Trgovine bi morale preučiti, kako bo nek izdelek najverjetneje kupljen in na podlagi tega določiti velikost embalaže za različne potrebe.
Mnoge izdelke se da dostaviti v trgovine brez odpadne embalaže, trgovine pa morajo stremeti k temu, da zavržejo čim manj," poudarja Balahonceva.
Naslednji velik krivec za prehranske odpadke so restavracije. Te lahko zmanjšajo svojo ponudbo v smislu, da ne nabavljajo preveč surovin in zmanjšajo uporabo vakuumske embalaže in folij. Hrana, ki ostane, se lahko potem razdeli med zaposlene ali javne kuhinje.
Kar se tiče povprečnega potrošnika, je Balahonceva mnenja, da bi morali nakupovalne sezname sestavljati premišljeno in se jih držati, zato da ne bomo kupovali preveč. V trgovino lahko prinesemo tudi lastne vrečke za večkratno uporabo in, če je možno, uporabimo tiste proizvode, ki jih je družba začela zavračati.
"Pomembno je, da prakse zmanjševanja prehranskih odpadkov ob postopnem popuščanju nacionalne travme medvojne lakote in dvigu življenjskega standarda nadomestijo bolj pozitivne prakse, da se hrano sploh neha metati stran, kot na primer stremljenje k zavestnemu potrošništvu in pridobitev okoljskih vrednot. Vznik teh vrednot že lahko opažamo, a v glavnem pri mladih ljudeh v velikih mestih," pa zaključuje Uspenskaja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
