Ti, ki so odraščali v Rusiji ali drugih nekdanjih sovjetskih državah v divjih devetdesetih, se spominjajo, kako so jim neki fantje rutinsko pobirali drobiž in jim pravili, da je to za v obščak. Malokdo, ki so mu stalno jemali denar, pa je vedel, kaj ta skrivnostna beseda dejansko pomeni.
Za šefe kriminalnega podzemlja je bil obščak resničen, otipljiv in strogo varovan sklad, namenjen financiranju njihovih mahinacij.
To, kar "greje fante v zaporu"
Rusko kriminalno podzemlje pozna dve vrsti obščaka, odvisno od tega, kje se sredstva zbirajo in kako se jih porablja. Sam izraz – obščak – prihaja iz ruske besede za "skupen" (rus. obščij)
T. i. taboriščni obščak (rus. lagerni obščak) se nanaša na kolektivni sklad, ki ga zbirajo zaporniki po zaporih.
Velikost in vsebina tega sklada je odvisna od posameznega zapora. Praviloma se v obščak prispeva gotovina, cigarete, čaj in nepokvarljiva hrana kot npr. vloženo meso. Te stvari pomagajo zapornikom v nuji, ali pa za nakup majhnih privilegijev pri stražarjih v zameno za denar.
Shepard Sherbell/Corbis/Getty Images
Taboriščni obščak črpa iz različnih virov. Od zapornikov se pričakuje, da bodo v obščak prostovoljno prispevali del tega, kar dobijo od sorodnikov ali prijateljev. Tiste, ki svoje dajatve ne izpolnijo, se prezira, saj to velja za žalitev zaporniške kulture in tradicij. Posameznike lahko doleti tudi kazen v obliki socialnega izobčenja ali še kaj hujšega.
Starejši zaporniki lahko obdavčijo zaporniške igre s kartami tudi do 20 % ali več. Denar gre nato v sklad za obščak.
Taboriščni obščak lahko včasih dobi sredstva iz t. i. svobodne blagajne (rus. svobodnaja kassa), mreže finančnih virov izven zapora, postavljene za stabilno dovajanje denarja v zapor.
V devetdesetih se je pogosto dogajalo, da so lokalni posamezniki s povezavami do kriminalnega podzemlja silili mladino, da je prispevala denar v obščak. Tej praksi se je reklo zbiranje za "gretje fantov v zaporu" (rus. Pacanov na zone gret).
Reuters
Drug vir denarja v zaporniški sklad je prihajal od bogatih in vplivnih kriminalnih šefov. Takole piše v pismu zloglasnega mafijskega šefa Vjačeslava Japončika zapornikom enega od ruskih zaporov:
"Prebivalci 16. kolibe BUR-a [sleng za strogo varovano krilo v zaporu], pozdravljam vas in vam želim samo najboljše in najsvetlejše. Tukaj Vjačeslav Japončik. Glede na to, da bo danes eden med vami izpuščen med obče prebivalstvo, pošiljam še 400 rubljev … teh 400 rubljev se mora, po dogovoru z drugimi, položiti v obščak skupaj s prejšnjimi 200 rublji. Ta denar je prejel Ruslan kot lopov, ampak to ni prav, saj ni lopov. Mislim, da smo si tukaj na jasnem. Zato predajam vsega skupaj 600 rubljev nazaj v zakladnico. V redu sem. Hvala vam vsem za vašo pozornost in skrb. Prejmite moje iskrene pozdrave. S spoštovanjem, Vjačeslav Japončik."
Kljub donacijam in drugim virom denarja pa taboriščni obščak deluje kot drobiž v primerjavi z njegovo nezaporniško različico, t. i. svobodnim obščakom.
Na milijone dolarjev
Velja domneva, da je svobodni obščak nastal na začetku 20. stoletja, čeprav je težko z gotovostjo določiti, kdaj so vplivni kriminalni šefi začeli zbirati denar v centraliziranem skladu.
FSB/Sputnik / Legion Media
Vendarle pa prevladuje strinjanje, da je svobodni obščak ogromen in se ga ne da primerjati niti z najrazkošnejšim taboriščnim obščakom, saj po nekaterih ocenah dosega vrednost več milijonov ameriških dolarjev.
Tudi finančne sheme, usmerjene v napajanje svobodnega obščaka, so temu primerno bolj izpopolnjene. Sredstva prihajajo od najrazličnejših kriminalcev v državi.
"Vsak vplačuje dajatve v obščak: navadni žeparji, kradljivci torbic, tatovi avtomobilov, prekupčevalci drog, vlomilci in preprodajalci ukradenega blaga. Prispevek skupni vsoti se imenuje delež. Od rednih kriminalcev se zahteva vplačilo 5-10 odstotkov dobička, odvisno od vrednosti ukradenega blaga. 'Turisti', avtomobilski tatovi in bande preprodajalcev avtov lahko plačajo tudi 15-20 % davka, za to, da smejo delovati v svoji domači regiji," trdijo na tem YouTube kanalu, posvečenem ruskemu podzemlju.
Čeprav lahko svobodni obščak obstaja tudi v obliki legalne finančne strukture, imajo kriminalni šefi raje trdno gotovino, saj oblasti temu denarju težje pridejo na sled.
"Tovrstno blagajno ne čuvata eden ali dva človeka. Posamezni viri navajajo, da število ljudi, ki varujejo ta obščak, včasih dosega 20 stražarjev, ki se jih določi na skupinskih srečanjih. Varovanje blagajne je častno in donosno delo. Tovrstne misije so zaupane fanatikom, takim, ki gojijo najglobljo predanost načelom svojega šefa," trdi omenjeni YouTube kanal.
Kdor se v nasprotju s pravili polasti obščaka, se ga v večini primerov obsodi na smrt.
Vladimir Sajapin / TASS
Čeprav se ne ve zares, kako se denar iz obščaka porablja, gre najbrž za financiranje bodočih kriminalnih aktivnosti, podporo družin pokojnih mafijskih šefov, podkupnine državnih uradnikov in na splošno za vzdrževanje kriminalnega podzemlja na splošno.
Kljub deklarativno "plemenitim" namenom pa nekateri menijo, da sredstva iz obščaka v praksi gredo večinoma tistim na vrhu kriminalne hierarhije. Če je temu tako, potem so prispevki v obščak bolj izraz lojalnosti šefom, socialnim normam podzemlja in dolgoročne investicije ambicioznih kriminalcev, ki si prizadevajo, da bi enkrat prišli na vrh.