Mož, ki je pokopal Stalina, nasprotuje pokopu Leninovih posmrtnih ostankov

Odločitev o tem, da se telo Vladimirja Lenina odnese iz mavzoleja in pokoplje, bo sprejeta takrat, ko med živimi ne bo več nikogar iz zadnje generacije, ki je bila vzgajana v ZSSR in ki je iskreno verjela v nauke voditelja oktobrske revolucije, meni Vladlen Gurkovski, nekdanji častnik Kremeljskega polka, ki je leta 1961 sodeloval v premeščanju in pokopu posmrtnih ostankov Josifa Stalina. Gurkovski se je s tem odzval na pobudo poslanca moskovske mestne dume Sergeja Mitrohina iz stranke Jabolko, ki je predlagal, da bi se pokopalo tudi Lenina.

"Ko ne bo več mene, ko ne bo več ljudi, ki so obiskovali mavzolej, videli Lenina in ga spoštovali, takrat bodo to storili. Miniti bo moralo še kakšnih petdeset let. Moje osebno mnenje je, da danes okoli te teme ni vredno dvigovati prahu. Še živijo komunisti, ki iskreno verjamejo v Lenina," pravi Gurkovski.

Getty Images

Takšne pobude se po njegovih besedah redno pojavljajo s strani različnih posameznikov, ki si z njimi želijo pridobiti politične točke: "Mislim da tukaj ni govora o začetku kakšne ’deleninizacije’. Prej gre za to, da skušajo ljudje, ki se izrekajo proti Leninu, s tem privleči pozornost. Mnogi bi želeli očrniti voditelja. Ti ljudje ne poznajo zgodovine in ničesar ne razumejo, ne poglabljajo se v bistvo," je dodal bivši častnik Kremeljskega polka.

Do premeščanja Stalinovih posmrtnih ostankov pred 60 leti ima Gurkovski drugačno mnenje: "To je druga zadeva," pravi in poudari, da je bil Stalinovim političnim represijam podvržen tudi njegov dedek, ter da je bil dve leti in pol pod preiskavo.

Vladlen Gurkovski je bil neposredni udeleženec premeščanja in pokopa Stalinovih posmrtnih ostankov leta 1961. Takrat je bilo po odločitvi partije telo nekdanjega voditelja odneseno iz mavzoleja in pokopano na spominskem pokopališču pred kremeljskim obzidjem. Gurkovski je bil takrat pomočnik načelnika nosilne straže in je neposredno nadzoroval ves postopek.

arhivska fotografija

Poslanec Mitrohin je pobudo za pokop Lenina argumentiral na podlagi mnenja, da je Lenin negativna oseba v ruski zgodovini, saj je "deloval s pomočjo nemškega denarja in razpustil Osnovno skupščino, ki bi morala začrtati nadaljnjo pot države po odstopu carja Nikolaja II."

Član Komunistične partije Rusije (KPRF) Leonid Kalašnikov je to pobudo obsodil, saj je cilj tega manevra po njegovem preusmeriti pozornost od notranjih problemov v državi in napetosti na mednarodni sceni. Kalašnikov ocenjuje, da je pokopu Leninovih posmrtnih ostankov nasprotuje preko 60 odstotkov prebivalcev Rusije.

Po nedavni javnomnenjski raziskavi ruskega sklada Javno mnenje, se odstotek prebivalcev Rusije, ki jim je žal za razpad Sovjetske zveze, od leta 2011 naprej sicer stalno povečuje; decembra lani je obžalovanje do razpada nekdanje države izrazilo 62 % vprašanih.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.