"Bilo je poleti v Jamskih banjah (v Sankt Peterburgu). Ženska v savni je pripovedovala, kako je njenega moža ugriznil klop v modnik, ženske pa so se pogovarjale, kako so odstranili klopa. To je bil živahen in zelo zabaven pogovor in združil je vse prisotne; bilo je polno heca, ženske so cvilile od smeha in nisi si mogel pomagati, da se ne bi smejal na ves glas. Bilo je pravo veselje," pravi Anna Artemjeva.
Anna je verjetno najbolj priljubljena ruska blogerka, specializirana v "ruski banji". Iz domačega mesta, Sankt Peterburga se odpravlja na obisk v banje po vsej državi, kjer opisuje svoje izkušnje in daje nasvete. Danes ima samo njen račun na Instagramu več kot 10.000 naročnikov.
Redni obiskovalci banje so običajno ženske in moški, stari 30-40 let in več, v zadnjem času pa so v banjo začeli obiskovati tudi mladi strokovnjaki v belih ovratnikih. Prva stvar, na katero bi morali biti pripravljeni v ruski banji s takšnimi ljudmi, je, da je pogovor lahko neprijeten, pa tudi smešen, razlaga Anna.
Anna in njena mlajša sestra, stara 10 let, sta nekoč obiskali javno banjo v Pskovu. Njena sestra se ni želela popolnoma sleči, zato so jo domačinke takoj odvrnile, ki so ji zavpile: "Zakaj nosiš kopalke, kot da si prišla na bazen?" Anno pa so kritizirale zaradi njenih tetovaž: "Hvala bogu, da si prišla v banjo - vsaj to boš lahko odstranila s kože."
"Ne maram soočenja, še posebej v banji, a to je bila supertravmatična izkušnja. Z drugimi besedami, prideš se v banjo sprostit, a si vseeno prisiljen biti borbeno razpoložen. Mislim, da je tovrstna odsotnost spoštovanja ali svobode izbire problem in ne samo v banji, ampak je v določeni meri problem starejše generacije v ruski kulturi," pravi Anna.
V banji vas lahko pohvalijo tudi ženske, čeprav slednje lahko zveni precej odkrito. "Kakšne ritke imate, punce, upam, da imate koga, da jih poboža" ali "Kakšna postava! Če bi le imela takšno, ne bi bila poročena samo dvakrat." V Krasnopresnenskih banjah je Anna nekoč slišala tudi tovrstne želje: "Želim vam dobro kopel, dekleta, in vročega ljubimca!"
Anni je takšen pristop zelo všeč. "Imam visoko in športno postavo s širokimi rameni. Že kot najstnica sem bila polna kompleksov, toda v banji so vsi izpostavljali mojo postavo in me primerjali z Amazonko ali boginjo. Ne morem reči, da me je ozdravilo kompleksa, vendar mi daje velik zagon. Včasih starši ne povejo vedno vsega, kar bi želeli slišati, tukaj pa je ravno nasprotno," pojasnjuje blogerka.
Ruske banje lahko pomagajo ljudem premagati svoje strahove ali sramežljivost ob srečanju z neznanci - prej ali slej boste morali nekoga prositi, naj vam poda venik; in morda boste celo drugim pomagali pri parni kopeli z venikom, ali pa na koncu postanete obzirni do drugih na kakršenkoli način.
Kdor želi poskusiti kulturo ruske banje, mora poskusiti s savno skupaj s profesionalnim banščikom, meni Artemjeva. Za to boste morda obiskali drago banjo, a Annine najboljše izkušnje so bile v majhnih zasebnih banjah.
"Bila sem v Kandalakši (mesto v Murmanski regiji). Zunaj je bilo -32°C. Prišli smo pogledat severni sij. Bilo je ledeno, vse naokoli je bilo popolnoma belo. Naleteli smo na lepo leseno banjo z majhno ledeno luknjo. Nek moški je skakal po ledu in padel skozi - tako je tudi nastala odprtina. Luknja je bila natanko v polmeru trebuha, in vsi ostali so prišli skozi, ker je imel debelo postavo. Tam dobite le parno sobo, čaj in doma narejeno ledeno luknjo v topli reki. In ta preprosta kombinacija, brez dodatnih storitev, je bila boljša od vseh dragih banj," zaključuje Anna.
Kultura zasebnih in javnih banj je najbolj nedotaknjena preživela v Sibiriji in severni Rusiji, pravi Anna. Banščiki (zaposleni v banjah) povsod opravljajo bolj ali manj enake storitve, razlikujejo se le veniki – najpogosteje so narejeni iz brezovih, hrastovih ali iglavcev. V mnogih banjah so prisotni rituali in lokalni običaji, stari več kot sto let.
Na primer, na severu se je ohranilo veliko število banj, ogrevanih "na črno". V takšni banji sta parna soba in prostor za kopanje združena, samo banjo pa ogreva ogenj, ki se nahaja v središču prostora pod kupom kamnov. V Vologdi je navada ležati v banji, zato ni niti običajne klopi iz posebnih lesenih desk za sedenje. Para naj bi tako enakomerno dosegla vse dele telesa.
"400 kilometrov od Sankt Peterburga je vas, kjer živijo Vepsi (majhna avtohtona etnična skupina). Kadar koli gredo v banjo, prosijo za dovoljenje duha banje - "bannika", in izgovarjajo uroke, da jih zaščitijo pred nesrečo. Še vedno se spominjajo, da ljudje niso najpomembnejši prebivalci tega sveta in zato do narave ravnajo spoštljivo," razlaga Anna.
Vepsi se na primer trudijo, da ne hodijo v banjo ponoči, tako iz folklornih kot iz praktičnih razlogov (ponoči je težje pogasiti ogenj v banji). Ob vstopu v banjo se tudi priklonijo. Tudi vratna preklada pri vhodu je zelo nizka iz praktičnih razlogov – saj je bilo tako lažje varčevati s toploto.
Nekateri prebivalci Arkhangelske regije so Anni pripovedovali, kako so naleteli na Obderiho, ženski duh banje. Opisujejo jo kot golo žensko z dolgimi košatimi lasmi in velikimi zobmi. "Obderiha živi v banji in draži ljudi," pravijo o njej. Lahko pa tudi reši ljudi pred nesrečo - vsaj tako verjamejo domačini.
"Spoznali smo človeka, ki je prevažal ljudi čez lokalno reko Pinega. Povedal nam je, kako ga je rešila Obderiha - zastrupil se je z dimom v banji in Obderiha ga je pravočasno odvlekla ven. Dodal je, da je Obderiha pomagala tudi njegovi ovdoveli sestri. Ima pet otrok in duh naj bi pestoval v naročju njena dva otroka, medtem ko je ženska prebolevala smrt moža," pravi Artemjeva.
V Pinežskem okrožju v Arhangelski regiji je bila komunikacija z bannikom del poročnih običajev.
"Pred poroko sta se bodoča nevesta in njene prijateljice odpravile v banjo, v spremstvu ženske s posebno vlogo – botre ali nekakšne tete. Vodila je celoten postopek in bila odgovorna za pravilno spoštovanje slovesnosti prehoda iz deklištva v žensko. V nekaterih delih Penežskega okrožja je ta ženska banniku podarila devištvo bodoče neveste, da bi poročna noč minila čimbolj lahkotno," pravi blogerka, in dodaja, da obreda danes več ne spoštujejo.
Da bi okusili občutek ruskega sloga parne kopeli, Anna svetuje, da naredite naslednje tri stvari:
"V javni banji nihče ne ve, kdo si. Lahko si kdorkoli – od računovodje do najboljšega fotomodela, tam se sprostiš in se brigaš samo zase. Še več, zdi se, da imajo ruske banje nekakšno cerkveno vzdušje. Javne banje so prostorne z visokimi stropi; in zaradi vročine, dišečih vonjav, vlage in svetlobe se zdi, da se vaše misli razblinijo in osvobodite se vseh skrbi," zaključuje blogerka.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
