Ruski veleposlanik v Ljubljani razkril skrivnost medsebojnega razumevanja med Rusi in Slovenci

Timur Ejvazov

Timur Ejvazov

Ivan Ščavrovski
Med našima narodoma obstaja močna vzajemna privlačnost. Rusi in Slovenci se kljub različnim temperamentom vedno zlahka dogovorimo in najdemo kompromis. Kaj povezuje najbolj zahodne in najbolj vzhodne Slovane? O tem je v intervjuju za portal Balkanist povedal ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov.

V drugi polovici leta 2021, v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, so rusko-slovenski odnosi dobili nov zagon za razvoj. Tako je maja lani Moskvo obiskal slovenski zunanji minister Anže Logar, septembra pa se je ob robu 76. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov srečal s predsednikom države Borutom Pahorjem. Oktobra je po dveletnem premoru v delu slovensko-ruske medvladne komisije potekalo srečanje slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in ministra za kmetijstvo Rusije Dmitrija Patruševa.

Ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov je naraščajoče sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ocenil v svojih pogledih na našo državo in ljudi, ki jih je delil med intervjujem za portal Balkanist. 

Intervju z ruskim veleposlanikom Timurjem Ejvazovim v Goriških brdih. Zahvaljujoč toplim odnosom, ki jih je Timur Rafailovič vzpostavil z županom občine Brda, je predvideno, da bodo v bližnji prihodnosti tukaj potekali Dnevi Rusije.

Kako ste videli Slovenijo, ko ste bili še v Rusiji in v kolikšni meri je ta vtis sovpadal s tem, kar opazujete zdaj z veleposlaništva v Ljubljani? Kaj vas je prijetno (ali nepričakovano) presenetilo?

Ta regija je zame nova. Moja prejšnja poslovna potovanja so bila v Kanado in Francijo. V tej regiji sem bil prvič in presenetili sta me dve stvari. Prva je, kako močna je medsebojna privlačnost slovenskega in ruskega naroda drug do drugega. Druga pa je seveda narava Slovenije, prijaznost in gostoljubnost njenih prebivalcev.

Veliko potujem po državi, srečujem različne ljudi, in če govorimo o tem, kako so sta si naša naroda podobna, bi izpostavil domoljubje. Slovenci so tako kot Rusi iskreni domoljubi. Z veseljem ugotavljam, kako zelo so Slovenci ponosni ne le na svojo državo, ampak tudi na svojo malo domovino, ki jo ima vsak svojo lastno. Vsak Slovenec je zelo ponosen na kotiček, kjer se je rodil in kjer živi.

Kakšen je sodobni Slovenec? Kako drugačen je od sodobnega Rusa?

Opazil sem, da Slovenci in Rusi zlahka najdejo skupni jezik. Ko se usedejo za mizo, pa naj bo praznična ali pogajalska, se zlahka dogovorijo. Takoj se razumemo, pri mnogih vprašanjih se držimo enotnega stališča. Na to očitno vpliva skupni kulturni kodeks, kljub temu, da so Slovenci najbolj zahodni Slovani, Rusi pa najbolj vzhodni. Zdi se mi, da se sodobni Slovenci in Rusi med seboj ne razlikujemo tako, druži pa ju med drugim velik obojestranski interes.

Timur Ejvazov

Komu so Slovenci bližji - Slovanom, Avstrijcem ali Italijanom?

Seveda so Slovenci najprej Slovani. Najbolj zahodni Slovani, ki so v svoji več kot tisočletni zgodovini v tem najlepšem kotičku na Zemlji, med gorami in morjem, ohranili slovansko kulturo, jezik in svojo slovansko dušo. Za to se jim lahko samo poklonim. Država Slovenija je po mojem mnenju spomenik slovanskim narodom in Slovanom.

Zakaj po vašem mnenju slovenščina velja za najbolj arhaičnega med slovanskimi jeziki?

Vprašanje je zame precej zapleteno, saj leži na področju jezikoslovja. Žal nisem jezikoslovec, bom pa poskušal odgovoriti s splošnega zgodovinskega vidika.

Slovenski jezik je na svoj način edinstven pojav. Slovenci so naredili zgodovinski podvig: tisoč let so ohranjali svoj jezik in slovansko kulturo nespremenjeno, čeprav še zdaleč niso bili v najbolj prijaznem okolju. V soseščini na severu je bila močna nemška kultura, na zahodu - italijanska, na jugu, na Balkanu se je dolga leta širil vpliv Otomanskega cesarstva. In v takem okolju so Slovenci bili sposobni ohraniti svoj jezik!

Celoten intervju si lahko preberete tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke