Če bi morali na kratko opisati, kaj 23. februar pomeni Rusom, bi rekli, da je to moški ekvivalent za dan žena. A za razliko od 8. marca, ki je prišel k nam z Zahoda, je 23. februar popolnoma ruski izum.
Tekom let je ta praznik večkrat menjal svoj pomen, na koncu pa mutiral do statusa enega od dveh praznikov, posvečenima spoloma (drugi je mednarodni ženski dan). Podobno kot 8. marec v Rusiji večina ljudi povezuje prej s cvetjem, bombonierami in kozmetiko, kakor pa z bojem za enakopravnost žensk, se tudi 23. februarja poklanjajo moške nogavice in pena za britje … Kako je prišlo do tega?
23. februar je postal praznik v sovjetskem obdobju. Prvič so ga praznovali leta 1919, razlogov pa je bilo več.
28. januarja 1918 je bil sprejet dekret o ustanovitvi sovjetske vojske. Dva tedna zatem, 11. februarja, je bil objavljen dekret o ustanovitvi mornarice. Za novo oblast sta bila oba dogodka bistvena in prvo obletnico je bilo treba obeležiti, a boljševiki zaradi birokratskih zagat praznika niso uspeli pravočasno najaviti. Poleg tega je bila za 17. februar predvidena še humanitarna akcija, v kateri naj bi prebivalstvo zbiralo darila za vojake Rdeče armade. Akcija je dobila ime Dan rdečega darila. A tudi ta je padla na neugoden dan – na ponedeljek. Tako je padla odločitev, da se vse tri dogodke obeleži na isti dan, takoj naslednjo nedeljo, ki je padla na 23. februar.
Petrograd, 23. februarja 1919
TASSPeto obletnico so že praznovali z velikimi svečanostmi in po vsej državi, in to ne 28. januarja ali 11. februarja, ko sta bila podpisana dekreta, temveč 23. februarja, tako kot prvič. Praznik je dobil tudi novo ime – dan Rdeče armade in vojne mornarice. Zgodovinarji menijo, da so voditelji takrat začeli razmišljati o dogodku, ki bi upravičil praznovanje prav tega datuma.
Istega leta se je v reviji Vojaška misel in revolucija pojavila trditev, da je bila 23. februarja ustanovljena prva rdečearmejska enota, ki se je spopadla na severozahodni fronti (prve svetovne vojne).
Naslednje leto je revija Vojaški vestnik objavila fotokopijo Leninovega dekreta o vzpostavitvi Rdeče armade, a tokrat z napačnim datumom – 23. februarjem.
V drugi polovici tridesetih let pa dobi podporo druga razlaga; 23. februarja 1918 naj bi se odvijala odločilna bitka Rdeče armade z nemško vojsko pri Pskovu in Narvi, v kateri so rdeči prvič zmagali.
Po pregledu arhivskega materiala po Stalinovi smrti se je izkazalo, da je bila nemška vojska na ta dan oddaljena 55 kilometrov od Pskova in 170 kilometrov od Narve. Del zgodovinarjev na čelu s Sergejem Najdujem meni, da takrat na splošno ni bilo nobenih pomembnejših bitk, ampak so kot osnova za praznik služili mitingi v Petrogradu in množično vstopanje prostovoljcev v Rdečo armado zaradi napredovanja Nemcev in Leninovega poziva "Socialistična domovina je ogrožena!" Drugi zgodovinarji, kot je npr. Vadim Jerlihman, pa pravijo, da gre morda za 300 latvijskih strelcev, ki so se Nemcem postavili po robu v mestecu Valka, a sodeč po arhivih, so bili poraženi.
V prid mnenju, da so bili rdečearmejski odredi takoj po ustanovitvi v slabi bojni pripravljenosti, priča sam Leninov govor iz 25. februarja 1918, ko je v prispevku z naslovom Težka, a nujna lekcija, ki ga je objavila Pravda, zapisal: "Mučne in sramotne novice prihajajo o tem, da so polki zapustili svoje položaje, da niti narvske linije niso hoteli braniti, da so preslišali ukaze uničiti vse in vsakogar med umikom. Tukaj ne govorimo niti o dezerterstvu, kaosu, nespretnosti, nemoči, ali razpuščenosti … Sovjetska republika vojske sploh nima!"
A uradna linija je še zmeraj slonela na "zmagi pri Pskovi in Narvi". Piko na i je nato postavil Stalin v ukazu 23. februarja 1942. "Mladi odredi Rdeče armade, ki so prvič stopili v boj, so razbili nemške zavojevalce pri Pskovu in Narvi 23. februarja 1918. Prav zato je bil 23. februar 1918 razglašen za dan rojstva Rdeče armade."
Zgodbo o zmagi pri Pskovu in Narvi je še dolga leta podpirala uradna državna propaganda. Postalo je tradicija, da se na ta dan sestane Partija, potekala so praznovanja v vojski, v podjetjih, na fakultetah in v šolah.
Ob obletnicah so potekala odprtja muzejev in razstav ter športne prireditve v vojski in šolah.
Posebno aktualen je 23. februar postal neposredno po drugi svetovni vojni, ko je vso državo preveval vsesplošni duh patriotizma. Leta 1946 so praznik znova preimenovali – iz dneva Rdeče armade in vojne mornarice v dan sovjetske vojske in vojne mornarice. Takšno ime je nosil vse do leta 1991.
Po razpadu Sovjetske zveze je praznik dobil današnje ime – dan zaščitnikov domovine. In če je bil to nekoč delovni dan (z izjemo vojakov), je od leta 2002 naprej dela prost za vse.
Skladno s tem se je spremenil tudi pomen samega praznika. Danes se ob 23. februarju čestita vsem moškim brez izjem, ne glede na to, ali so kdaj služili v vojski ali ne. Res pa je, da je praznik še danes vojaško obarvan in tudi vojaške pesmi so še zmeraj priljubljene med ljudmi.
Tako kot za 8. marec je tudi za 23. februarja v Rusiji v navadi poklanjati manjša darilca. Ta tradicija je živa v družinah, v šolah in v podjetjih, še posebej v pisarnah.
Na predvečer vsakega 23. februarja ženska sodelavska polovica skrivno razpravlja o načrtu za praznovanje in darila svojim moškim kolegom. Kar se tiče čestitk, pa najpogosteje slišimo nekaj o "močnejšem spolu", o "moči", "junaštvu" in drugih atributih, ki naj bi izražali moškost. Kljub temu se mnoge trudijo, da bi čestitale na originalen način.
"V službi so nas sodelavke zjutraj pričakale v raznobarvnih oblekah, dobili smo kokakolo in hamburgerje ter se skupinsko fotografirali. Nato so dekleta v belih srajcah in kravatah s pištolami delile naloge (jaz sem zastonj dobil poljub od vseh kolegic). Poleg tega smo dobili 'žare', termovke z logotipom firme," se spominja uporabnik z imenom SnakeAiz.
Ruske ženske so pripravljene za 23. februar:
"Nam pa so za praznik dekleta podarjala kopalne kape – nekdo je dobil kapo v obliki pilotske, drugi v obliki vojaške kape. Nato so nam še postregli in vsak je dobil na račun še po 4.500 rubljev,"pravi Technar.
Največkrat pa je proračun za darila omejen, saj gre vse iz lastnih žepov in tako mnogi v dar dobijo kakšno malenkost. V množici le-teh se znajdejo nalivna peresa, čaše, nogavice, geli za prhanje, beležke, koledarji … in kakopak tudi pena za britje.
Po 23. februarju:
Slednja je postala nekakšen simbol za darila ob 23. februarju.
Ankete kažejo, da so nogavice in seti za britje sicer najmanj zaželena darila, a ponekod v Rusiji te stvari na predvečer 23. februarja vseeno množično izginjajo s polic trgovin, mediji pa ironično objavljajo izbore najboljših pripomočkov za britje.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.