Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Ali verjamete v samoroge? V hladnih vodah Arktičnega oceana živi najredkejša morska žival z dolgim rogom - narval. Na svetu je le ena takšna žival.
Pol tone maščobe za toploto
Narval (tudi enorog, op.ur.) je ogromen: dolžina telesa doseže 4,5 metra, teža 1,5 tone, tretjino tega pa predstavlja maščobna plast. In to ga sploh ne moti. Narvali živijo v Arktičnem oceanu med arktičnim ledom in potrebujejo maščobo za ohranjanje toplote.
Zobni rog
Legion Media
Značilnost enorogov je dolg rog (imajo ga samo samci). Te živali nimajo spodnjih zob, ampak le dva zgornja, eden od njiju pa se sčasoma razvije v rog. Včasih zraste tudi do 3 metre v dolžino.
Ta rog je zelo močan in prožen, če pa se zlomi, se prekrije s kostnim tkivom, ki ščiti živčne končiče. Da, na rogu so živčni končiči!
Čemu je namenjen? Pri tem si znanstveniki delijo mnenje. Nekateri znanstveniki menijo, da je rog potreben za zaščito samoroga pred sovražniki, drugi, da z njim prebija debelo plast ledu v oceanu, tretji, da narval s pomočjo živčnih končičev zaznava temperaturo vode.
In seveda rog pomaga privabiti samico - morda je prav v tem bistvo.
Edini v svoji vrsti
Gazprom Neft (CC BY-SA 4.0)
Narvali spadajo v družino sesalcev Narwhalidae, red kitov. Drugih članov te družine ni. Njegovo ime očitno izhaja iz islandskih besed nar za truplo in hval za kita. Sliši se nekoliko strašljivo, vendar gre za njegovo posebno barvo kože: bledo sivo s temnimi madeži.
Leta 1990 pa so znanstveniki odkrili križanca med narvalom in belugo.
Imajo lasten jezik
Legion Media
Narvali živijo v majhnih skupinah, ki med seboj morda sploh niso v sorodu. Med seboj se sporazumevajo z edinstvenimi zvoki. Nekateri so podobni vzdihom, drugi frcanju, tretji krikom. Skupaj lahko lovijo majhne ribe ali školjke in si pri tem izmenjujejo različne zvoke. In kar je najbolj zanimivo, vsaka jata ima svoj jezik ali "narečje". Ali ga razumejo tudi druge skupine narvalov, ni znano.
Teh je zelo malo in nihče ne ve natančno, koliko jih je.
Enorogi živijo v tako oddaljenih in hladnih kotičkih oceana, da znanstveniki precej težko preučujejo njihovo življenje. Opazili so jih na območju arhipelaga Dežela Franca Jožefa, blizu Spitsbergov in v bližini Grenlandije. Z gibanjem plavajočega ledu je bila povezana tudi selitev narvalov, ki so jih opazili ob obali Velike Britanije. Njihov dom pa so prav severne širine Arktike, ki so nenaseljene in zelo mrzle.
Znanstveniki menijo, da na svetu živi približno 40 do 50 tisoč narvalov, vendar so to zelo okvirne številke.
Vpisani so v Rdečo knjigo
Legion Media
Narvali imajo v naravi sovražnike, kot so severni medvedi in mroži. Vendar njihova populacija trpi predvsem zaradi človeka: v nekaterih kulturah njegov rog velja za skorajšnje zdravilo za vse bolezni, kar je seveda le legenda. Iz roga izdelujejo tudi spominke.
V ujetništvu ne preživijo, čeprav lahko v naravi preživijo tudi do 50 let.
Zaradi tega so v Mednarodni rdeči knjigi uvrščeni med potencialno ogrožene vrste. V Rusiji je ribolov narvalov popolnoma prepovedan.