Kako so mačke postale simbol Sankt Peterburga in Ermitaža

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Dobro, vstopite, če ste že prišli," se zdi, kot da bi izustil skrbno negovan črn maček z belimi tačkami, medtem ko razkazuje svoje imetje, dolge kletne hodnike s toplimi dimniki in majhnimi okni na dvorišče. Maček Luška in njegovi številni sodelavci delajo v Ermitažu. Njihova naloga je zelo pomembna - iz Zimske palače morajo spraviti miši in podgane, sicer lahko muzejskim dragocenostim grozi neverjetna škoda.

Enkrat na leto Ermitaž odpre svoje kleti in vas povabi, da spoznate mačke, ki živijo v njih. To se zgodi na dan mačk v Ermitažu - konec maja ali v začetku junija.

Zakaj so v Ermitažu mačke?

Mačke so v uradni službi že od časov carice Elizabete Petrovne. Leta 1745 je ukazala, naj v Sankt Peterburg iz Kazana pripeljejo trideset največjih in najmočnejših mačk. Varovali so kleti med Napoleonovim vdorom, med revolucijo in v času sovjetskega režima. Včasih so proti podganam uporabljali kemikalije, vendar so bili za to resnično primerni le živi lovilci podgan.

Med obleganjem Leningrada so iz mesta izginile mačke, v stare hiše pa so vdrle podgane. Ogrožene niso bile le mojstrovine Ermitaža, temveč tudi življenja ljudi, saj so podgane jedle tudi hrano in prenašale nevarne bolezni.

Oblasti so pozvale prebivalce regij države, ki niso sodelovale v vojni, naj pomagajo Leningradu obnoviti populacijo podgan. Največji "zbirni točki" sta bili v Jaroslavlju (250 km severno od Moskve) in Tjumenu (več kot 2000 km vzhodno od Moskve): leta 1943 je v Leningrad z vlakom prispelo pet tisoč sibirskih mačk. V središču Tjumna je celo javni vrt s spomeniki, posvečenimi temu dogodku. Morda potomci teh sibirskih mačk še vedno služijo v Ermitažu. Muzejski delavci pravijo, da podgan tukaj še nikoli niso videli, saj jih odvrne že sam vonj. 

Težko je izračunati, koliko mačk je danes tukaj, saj ne sedijo na mestu, ampak nenehno pregledujejo kleti (in to je približno 20 km) ali se zbirajo na sestankih na dvorišču, kamor imajo dostop le one in tehnično osebje.

Direktor muzeja Mihail Piotrovski je pred nekaj leti povedal, da je postavil "omejitev" na petdeset mačk, "presežke" pa dajejo v dobre roke. Vendar pa muzejski delavci pravijo, da je mačk več, saj nekatere pridejo le na prigrizek (skoraj v vsakem kotu so posode s suho hrano), nato pa se odpravijo na svoje mačje opravke. "Če k nam pride mačka z ulice, je ne odganjamo," pravijo zaposleni.

Mačke prepoznajo po gobčku

"Vse stalne mačke v Ermitažu poznamo do potankosti," pravijo v kleti, "nekateri zaposleni pa jih poznajo tudi po imenu. Velik črno-beli maček Mavrik prekine delovni sestanek s pikčasto Šarloto in snežno belim Makarjem na stopnicah, takoj ko zasliši svoje ime. "Kako prijeten hišni maček," ga poboža sodelavka, "kajne, Mavrik?"

Naseljene kleti so po vsem obodu Zimske palače. Večina jih je "delovnih prostorov", kjer se lahko mačke prosto sprehajajo in so prepuščene same sebi, del pa je namenjen Mačji hiši.

"Tu imamo mačke, ki se zdravijo ali so na dieti - Ženevi so predpisali posebno hrano, zato smo jo dali sem, da ne bi jemala hrane drugim mačkam."

Pred kletjo je progasta Ženeva živela s podobno progasto Varjo pri sodelavki Ermitaža, a ko je lastnica umrla, njeni sorodniki niso želeli sprejeti mačk. Pravijo, da poskušajo takšnim mačkam čim prej najti dom, saj so navajene na ljudi.

Preden jih oddajo, jih cepijo in tudi kastrirajo, če so starejše od 7 mesecev. Nekatere mačke, ki ne najdejo lastnikov, končajo v kleti mačje kavarne "Republika mačk" v bližini muzeja. Leta 2011 ga je ustanovila Anna Kondratjeva, veterinarka iz Ermitaža, ki je mimogrede tudi srečna lastnica vedeževalskega mačka Ahila. 

Mačke so glavni simbol Sankt Peterburga

"Republika mačk" ima tudi svoj praznik - dan mačkov in muc iz Sankt Peterburga, ki se praznuje takoj po dnevu mačk v Ermitažu. Za en dan se Konnogvardejski bulvar spremeni v KOTOgvardejski bulvar ("kot" v ruščini pomeni maček, op.ur.) in je poln mačk najrazličnejših pasem.

Tu se zbirajo tako domače mačke in njihovi ljudje kot tudi profesionalni rejci, ki prikazujejo redke vrste, ter prostovoljci, ki mačkam in ljudem omogočajo, da najdejo drug drugega.

Maček Dimok (ali po slovensko Dimček) je navaden siv potepuški maček, ki je nekoč našel svoje lastnike, slikarko Anno in njenega prijatelja, in zdaj mirno hodi na povodcu ter se z njima celo odpravi na počitnice. "Zelo mu je bilo všeč potovati, rad ima nove izkušnje. Mačke so kot ljudje, nekateri se radi družijo, drugi pa raje sedijo doma in gledajo televizijo," pravita.

Po rami svoje lastnice Elizabete se sprehaja kurilska bobtail mačka Lucky, bengalski Simba pa išče najokusnejšo travo na travniku - na prvi pogled izgleda grozeče, v resnici pa se ves čas ozira naokrog, da bi videl, s kom se pogovarja njegova gospodarica in ali ga slučajno hvalijo.

"Ideolog dogodka je bil Dmitrij Šagin, slikar iz umetniške skupine Mitki, že leta 2005," pravi Olga Titovič, tiskovna predstavnica "Republike mačk". "Mačke so simboli prijetnosti in prijaznosti, so progaste in "Mitki" so tudi progasti, zato gostje pridejo na praznovanje v črtastih srajcah - teljnaškah. Ko se je odprla Republika mačk, smo prevzeli tradicijo in začeli vsako leto prirejati obsežno mestno praznovanje. Verjamemo, da mačke združujejo športnike, poslovneže in ustvarjalne ljudi - prav vse."

Na samem dogodku "Republika" mačk ne podarja, temveč predlaga ozaveščen pristop pri izbiri svojega hišnega mucka. "Mačke potrebujejo človeka, človek potrebuje mačko, mi pa smo nekakšna agencija za nova spoznanstva," pravi Olga. "Konec koncev, ko pomagaš mački, ne veš, komu bolj pomagaš, mački ali sebi."