Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Postaja podzemne železnice Kirovskaja, 40. leta 20. stoletja
Mihail Gračov / MAMM / MDF / Rusija v fotografijiTakoj po začetku druge svetovne vojne so Stalinu dodelili delovni kabinet, ki se je nahajal približno 35 metrov pod postajo Kirovskaja (zdaj Čistije Prudi) moskovske podzemne železnice. Poleg Stalinovega kabineta je tam bil tudi štab zračne obrambe.
Vlaki se na postaji niso ustavljali. Peron je bil ograjen z visokim zidom, ki je ločeval kabinet vrhovnega poveljnika in komunikacijski center, ki se je nahajal v njem. Stalin je v bunker vstopil skozi skrivni predor, ki je vodil do poveljniškega mesta štaba zračne obrambe.
Ta Stalinova dača je bila zgrajena v Moskvi leta 1934 na območju poleg današnjega Parka zmage. V njej je diktator živel zadnji dve desetletji svojega življenja vse do svoje smrti 5. marca 1953.
Na začetku dača ni bila opremljena z nobenim podzemnim objektom. Bunker na globini 15 metrov pod zemljo so zgradili šele marca 1942.
Bunker je bil razmeroma velik. Za utrjevanje konstrukcije so uporabili več plasti železnih tračnic. V bunkerju sta bila zgrajena dva ločena hodnika, da se Stalin ne bi križal s službenim osebjem, ki je delalo pod zemljo. V notranjosti so bile stene Stalinovega kabineta in drugih prostorov okrašene z lesenimi ploščami.
Bunker je imel pisarno z ovalno hrastovo mizo za sestanke Odbora za obrambo in majhno spalnico za Stalina. Vendar je bila spalnica opremljena le s posteljo in nočno omarico.
Po nekaterih govoricah naj bi bil bunker s Kremljem povezan s skrivnim predorom in sistemom Metro-2.
Gradnja bunkerja v Izmajlovu je bila prikrita kot gradnja centralnega stadiona z različnimi športnimi objekti. Poleg stadiona pa so gradili tudi skrivni podzemni objekt, domnevno za Stalina in vodstvo Sovjetske vojske.
Ko je bila gradnja bunkerja leta 1939 končana, so gradnjo stadiona prekinili. V podzemni zgradbi so se nahajale pisarne, konferenčna dvorana in menza.
Podzemni objekt je bil po obnovi leta 1996 odprt za turiste. Obiskovalcem so na ogled različni artefakti iz Stalinovega obdobja. Vendar pa nekateri strokovnjaki dvomijo o njihovi pristnosti, pa tudi o tem, da je bila ta podzemna zgradba sploh kdaj namenjena kot bunker za Stalina.
Vojaška parada poleg Kremlja, 1940
Vladislav Mikoša / MAMM / MDF / Rusija na fotografijiO Stalinovem bunkerju v Kremlju je na voljo zelo malo informacij. Po nekaterih virih naj bi se gradnja bunkerja začela na začetku II. svetovne vojne, vendar so jo zaključili šele sredi leta 1942, ko so bili Nemci odrinjeni in niso mogli več bombardirati Moskve.
Po pričevanju sodobnikov je bil ta prostor bolj podoben kleti, ki so jo preuredili v protiletalsko zaklonišče, kot pa pravemu bunkerju, ki bi lahko zagotavljal ustrezno zaščito med zračnim bombardiranjem.
Admiral Ivan Isakov, ki je pozimi leta 1941 obiskal Stalinovo podzemno pisarno v Kremlju, je zapisal, da je bila notranjost podobna Stalinovi pisarni: "Iste visoke hrastove plošče, ista miza, ista portreta Lenina in Marxa na steni in celo zavese so bile enake, saj so prekrivale neobstoječa okna."
Zdaj ta objekt ne obstaja več.
Ko so se v prvih dneh druge svetovne vojne nacistične enote približale Moskvi, se je sovjetsko vodstvo odločilo za evakuacijo prestolnice in njeno preselitev v mesto Kujbišev (zdaj Samara).
Če bi bilo treba evakuirati tudi Stalina, so potrebovali zanj tudi bunker, ki so ga morali zelo hitro zgraditi. Ljudski komisar železnic Lazar Kaganovič je odredil začetek gradnje, ki naj bi bila po načrtu končana v treh mesecih. Odredba je določala, da bo moral novi bunker prebivalce ščititi pred bombami in plinom, biti vsaj 25 metrov globok in imeti vsaj 200 kvadratnih metrov prostora.
V Kujbišev je iz Moskve na gradbena dela skupaj s posebno opremo prispelo približno 4.000 ljudi, vključno z inženirji in tehniki.
Sčasoma so delavci zgradili bunker, ki je imel štiri delovne prostore, konferenčno dvorano in sobo za rekreacijo. Najgloblja točka podzemne strukture je bila več kot 30 metrov pod zemljo. Tam sta bila Stalinov kabinet in konferenčna dvorana.
Drugi prostori so se nahajali bližje površini v navpičnem jašku s premerom 7,5 metra. Jašek je bil razdeljen na 9 nadstropij, od katerih so 5 nadstropij zasedali servisni prostori - filtrirna in prezračevalna komora, kontrolna soba, akumulatorska soba itd.
Kljub vsem naporom, vloženim v gradnjo, se Stalin ni nikoli odpravil iz Moskve v Kujbišev, saj je sovjetska obramba zdržala začetni napad sovražnika.
Tukaj lahko preberete o skrivnostni podzemni železnici Metro-2 v Moskvi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
