Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
To pametno in spretno mačko je mogoče od njene pasme prepoznati po smaragdnih očeh in kratkem, svilnatem in rahlo srebrnkastem sivomodrem kožuhu.
Pasma izvira od angležinje Karen Cox, ki je leta 1893 iz Arhangelska pripeljala svoje mačke in jih začela križati z drugimi pasmami. Ruska modra mačka je bila uradno priznana s strani Združenja felinologov leta 1912. V Coxovi domovini so bile te živali cenjene zaradi plišastega kožuha in odličnih lastnosti za lovljenje podgan.
Med drugo svetovno vojno je ta pasma skoraj izumrla, vendar so jo rejci uspeli oživiti s križanjem ruske modre mačke s siamskimi in britanskimi kratkodlakimi mačkami. V Rusiji pa se je zanimanje za pasmo pojavilo šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Beseda борзой "borzòj" pomeni "hiter": ta pasma doseže hitrost do 80 km/h in lahko lovi celo zajce, poleg tega pa tudi lisice in volkove. Je eden najvišjih psov na svetu, saj v višino meri 85 cm.
Domneva se, da pasma izvira iz severovzhodne Afrike ali Arabskega polotoka, vendar so jo v Rusijo prinesli Tatari in Mongoli. Na njihovo pobudo je Rusija v XV-XVI stoletju vzrejala tatarske hrte, ki pa so se nato začeli mešati z ruskimi psi, da bi razvili pasmo, bolj odporno na lokalno podnebje.
Ruski hrt je postal samostojna pasma v 17. stoletju. Približno v istem času se je med plemstvom razširil lov s psi. Revolucija leta 1917 in državljanska vojna, ki ji je sledila, sta privedli do uničenja vzrejnih psov kot dediščine carskega režima, kar je pasmo pripeljalo na rob uničenja. Šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja so v Rusiji začeli obnavljati psarne.
Tako so zahodni zoologi poimenovali Canis lupus communis, podvrsto sivega volka, značilno za osrednjo in severno Azijo, ki živi v gorah, tajgi in tundri. V Rusiji živi pet podvrst sivega volka.
V Rusiji naj bi bili sivi volkovi nevarnejši in agresivnejši od svojih severnoameriških bratov. V ruski folklori so se pogosto pojavljali kot predstavniki tujega, neznanega, divjega in nevarnega sveta ter so bili "strašila" za otroke:
Ruski kasači so veljali za najbolj razigrane v Rusiji že od 18. stoletja, dokler niso v začetku 20. stoletja v državo pripeljali ameriških trotterjev. Ameriški rejci konj Rusom pogosto niso prodajali najbolj dragocenih žrebcev, včasih so prodajali celo žrebce "z napako", saj kupci niso razumeli čezoceanske pasme. Vendar so tudi takšni ameriški kasači na dirkah začeli premagovati znane kasače Orlova (to pasmo so vzredili v 70. letih 18. stoletja na posestvu grofa Alekseja Orlova blizu Moskve - op. prev.)
Obe pasmi so v Rusiji kmalu pomešali. V primerjavi z "orlovci" so imeli križanci zelo dobre rezultate na dirkah in križanje je postalo običajna praksa. V Rusiji je bila vzreja v sorodstvu prisotna do leta 1949, ko je bila uradno potrjena samostojna pasma "ruski kasač". Pozneje je takšno križanje postalo kaotično, videz križancev pa je pogosto zaostajal za standardom.
Prvi ruski kasači so bili vzrejeni predvsem za preizkušnje na hipodromih, v dvajsetem stoletju pa je bil glavni cilj narediti "univerzalnega" konja, ki bo uporaben na podeželju, v vojski, pa tudi kot vprežen konj.
V poddružini je 17 vrst jesetrov, od katerih jih 9 živi v Rusiji. Ruski jesetri se odlikujejo po svojem območju: živijo v Kaspijskem, Črnem in Azovskem morju, drstijo pa se v rekah (v 18. stoletju so jih menda lovili celo v reki Moskvà-rekà).
Kljub temu da ruski jesetri dosežejo dolžino dveh metrov in težo do 80 kg, niso največji v svoji družini in so manjši od belih jesetrov (beluga je največja riba v veliki družini jesetrov). Vendar je kaviar ruskih jesetrov enako drag kot kaviar beluge. Obe vrsti sta uvrščeni v rdeči seznam ogroženih vrst, zato so ruskega jesetra začeli gojiti v ribogojnicah. Komercialni ribolov vseh jesetrov pa je v Rusiji prepovedan.
Oglejte si fotografije najlepših živali Rusije v tem članku!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
