Novoletne tradicije v Sovjetski zvezi (FOTOZGODBA)

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Predstavljajte si: stari ste sedem let in se zbudite v mrzlem, zasneženem jutru 31. decembra, odprete oči in se znajdete... v Sovjetski zvezi. V kotu je okrašeno božično drevo, vse v srebrnem "dežju", s steklenimi okraski v obliki malih astronavtov, rdečo zvezdo in ... koruzo. V kuhinji se sliši brnenje noža na deski za rezanje - mama že vse dopoldne reže "glavno solato". Maja Kristalinskaja na radiu zapoje svojo slavno pesem "A sneg idjot..." (kar pomeni "sneži..."). Da bi si krajšali čas do večera, snamete tople volnene nogavice z radiatorja in se odpravite na dvorišče, kjer nekdo že izdeluje novega snežaka.

Novo leto, 31. december 1958, Orel

Aleksander Ovčinnikov/ Arhiv Ruslana Pavlova /Rusija na fotografiji

Tako je izgledalo tipično jutro zadnjega dne v letu za otroke, ki so si v novoletnem praznovanju privoščili vse najbolj brezskrbne trenutke. Za odrasle so se priprave na glavno zabavo leta začele že dolgo pred jutrom 31. decembra: navdušeni ljudje so organizirali vse, kar ni bilo lahko. Bile so stvari in obredi, brez katerih sovjetsko silvestrovanje ni bilo mogoče. In zagotovo vse to je imelo svoj čar.

Praznični kompleti za novoletno mizo v trgovini "Jelisejevski". Moskva, 1954

Anatolij Garanin/Sputnik

Najprej je bilo treba razmisliti o hrani za novoletno mizo. "Lov" na nekaj posebnega, nekaj "boljšega" (in v razmerah pomanjkanja je bil to dejansko lov) se je začel tedne, če ne celo mesece vnaprej. Konservirana pločevinka paštete, konzerva ananasa ali škatla čokolade je lahko dolgo časa nedotaknjena stala v najbolj oddaljenem kotu hladilnika. "To je za Novo leto!" - je bil stavek, s katerim so v dneh pred uro X zlobno zavračali "prošnje" o prazničnem obroku.

Sejem božičnih dreves na predvečer novega leta, 1986

Vladimir Fedorenko/Sputnik

V sovjetskih časih je imelo veliko ljudi doma pravo drevo - jelko. Nekaj dni pred prazniki so se ljudje odpravili na sejem božičnih drevesc ali (takrat je bilo to tudi običajno) poiskali primerno smreko v gozdu

Otroci okrasijo božično drevo - jelko. Naselje Veljaminovo, 1983

Aleksander Graščenkov/Sputnik

Drevo je krasila vsa družina. Večina okraskov je bila podedovanih ali doma narejenih. Tradicionalno so se jih učili izdelovati v šoli pri pouku truda. Številni okraski za božično drevo so bili tematski (odvisno od tega, kaj je bilo v določenem obdobju priljubljeno na družbenem področju - vesolje, agroindustrija, torej igrače v obliki koruznih storžev, jabolk ali korenja, ali božične krogle s portreti sovjetskih voditeljev).

Novoletna postavitev otroškega blaga v veleblagovnici "Detski Mir" v Moskvi, 1982

Vitalij Saveljev/Sputnik

Tik pred silvestrovim so otroci zagotovo obiskali novoletni sejem v trgovini "Detskij Mir" (Otroški svet) ali GUM (glavna veleblagovnica na Rdečem trgu). Tudi če ni bilo ničesar za kupiti, so ljudje hodili tja zaradi "novoletnega vzdušja" - ti kraji so bili zelo bogato okrašeni.

Novoletne voščilnice

Javna domena

Darila so bila pripravljena vnaprej, čeprav prebivalci Sovjetske zveze niso imeli velike izbire (sprejemljiva je bila celo pločevinka domačih kislih kumaric ali palčka klobase). Včasih so ljudi preprosto pozdravili z novoletno voščilnico: klasične so bile sovjetske razglednice s slikami ljubkih živali v zasneženem gozdu.

Ded Moroz, Sneguročka in Snežak med moskovskimi šolarji na novoletni zabavi-maškaradi "Jolka" v kongresni palači v Kremlju, 1971

Vladimir Ivanov/Sputnik

Ljudje so se najbolj veselili maškarade z Dedom Morozom (Dedkom Mrazom, rusko različico Miklavža) in Sneguročko (njegovo vnukinjo). Maškarada je potekala celo silvestrsko noč in se je imenovala "Jolka" (zaradi tega, da se je vse dogajalo okrog okraženega božičnega drevesa - jelke). Glavna mestna Jolka je bila v nekem kulturnem ali gledališkem domu, kamor so odrasli obupano poskušali priti do vstopnic za svoje otroke (najpomembnejša Jolka in maškarada je bila v Kremeljski palači).

Novoletna zabava v moskovskem vrtcu št. 1934, 1973

Viktor Černov/Sputnik

Tisti, ki niso mogli priti, so se še vedno udeležili maškarade, vendar bolj skromne. Imenovala se je "utrennik" (matineja) in je bila organizirana v vsakem vrtcu ali šoli.

Novoletni "uternnik" (matineja), 1963

TASS

Novoletne kostume so šivali sami. Fantje so se običajno preoblekli v zajčke in medvede, dekleta pa v snežinke, lisice in veverice.

Jurij Gusjkov, brat Aleksandra Gusjkova, inženira na projektnem inštitutu Giprotis (Državni komite za gradbeništvo ZSSR), in njegova mati Tamara Mihajlovna pripravljata praznično mizo, 1971

Boris Kavaškin/Sputnik

Na silvestrovo so ženske vse dopoldne in popoldne pripravljale pogostitev: na voljo je bilo več klasičnih "novoletnih" jedi in vsi so se trudili po svojih najboljših močeh, da bi pripravili dobrote za silvestrsko mizo. Solata "Olivier" (njena razičica "francoska solata" je znana tudi v Sloveniji), solata iz rakovic, "Slanik pod krznenim plaščem" (koščki slanega ali dimljenega slanika, skriti pod plastmi kuhane zelenjave in majonezo), kanapeji z rdečim kaviarjem (v najboljših časih) - popoln novoletni jedilnik.

"Ironija usode" --- Eldar Rjazanov/Mosfilm, 1975

Mosfilm

Medtem ko so pripravljali mizo, so v ozadju gledali sovjetske novoletne komedije na televiziji - te so vsem pričarale praznično novoletno vzdušje (čeprav vsak je te filme poznal na pamet, saj so jih predvajali vsako leto). Najbolj priljubljen je bil film "Ironija usode" (1975), v katerem se Evgenij Lukašin po divjem preživljanju časa v ruski banji na silvestrovo znajde v Leningradu namesto v rodni Moskvi.

Moskovska regija, 1985. Ded Moroz na snegu po parjenju v banji

Valerij Zufarov/TASS

Prav po tem filmu so številni sovjetski moški uvedli tradicijo, da se 31. decembra s prijatelji odpravijo v savno in se pred "vstopom" v novo leto dobro umijejo.

Za novoletno mizo v družini Aleksandra Gusjkova, moskovskega inženirja Giprotis projektantskega inštituta (Gosstroj ZSSR), 1971

Boris Kavaškin/Sputnik

Zvečer se je vsa družina zbrala za novoletno mizo. Silvestrovanije (za Ruse je to Novoletno praznovanje) je bilo v Sovjetski zvezi družinski praznik - prav tako kot Božič na Zahodu. Obiskati sorodnike na ta dan in jim izreči voščilo je bilo prav tako nujno.

1. januarja leta 1986. Pilot-kosmonavt A. Leonov in njegova žena gledata nagovor generalnega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova na nacionalni televiziji

Albert Puškarjov/TASS

Od leta 1970 je sovjetska televizija pet minut pred polnočjo predvajala nagovor voditelja države narodu, ki so ga gledali pri praznični mizi v vsaki družini. Sprva je bilo to bolj letno poročilo o napredku, od časov Mihaila Gorbačova pa je dobilo obliko voščila.

ZSSR. Mesto Gorki (zdaj Nižnji Novgorod). Skupnost zimskih plavalcev med novoletnim praznovanjem na reki, 1967

TASS

Na televiziji je bila nato prikazana ura na Spaskem stolpu v Kremlju, ki je odštevala 12 udarcev do prihoda novega leta. Medtem ko so zvonovi udarjali, si je vsakdo nekaj zaželel. Po tradiciji je bilo treba željo napisati na list papirja, jo zažgati nad svečo, pepel pa vreči v kozarec šampanjca in ga spiti pred zadnjim udarcem ure (iskreno povedano, tega obreda niso počeli vsi, vendar je bilo pomembno, da so odprli steklenico in iz nje izlili šampanjec za 12 udarcev).

Nastop Iosifa Kobzona v novoletni televizijski oddaji "Modra luč", 1980

Valentin Mastjukov/TASS

Po "uradnem delu" je bil čas za pravo zabavo. Številne družine so večerjale, se pogovarjale in plesale ob oddaji "Modra luč", ki je bila prvi zabavni šov na sovjetski televiziji. V tej oddaji so zvezdniki in navadni ljudje pripovedovali zgodbe, klepetali "o ničemer" in drug drugemu čestitali za novo leto. Eden prvih gostov v oddaji je bil Jurij Gagarin, prvi človek v vesolju. Mimogrede, predstava je na sporedu še danes, a le na silvestrovo, kot poklon sovjetski tradiciji.

Preberite več o tradicijah praznovanja božiča in novega leta v tem članku.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.