Okrožje v Murmansku.
Pavel Lvov/SputnikPrvi "panelni bloki" so bili zelo nenavadni, arhitekti so veliko eksperimentirali. Na primer "mrežasta hiša" (ažurni dom) iz leta 1940 na Leningrajskem prospektu v Moskvi. Čeprav je bila sive barve, je imela izvrstne rešetke, ki so skrivale balkone, polne raznorazne navlake. V soseski Čeremuški pa so bile na dvoriščih fontane.
"Mrežasta hiša" (ažurni dom)
Jelena Butko (CC BY-SA 4.0)Množična gradnja pa se je začela konec petdesetih let prejšnjega stoletja pod vodstvom generalnega sekretarja Nikite Hruščova. Začetek njegove vladavine je potekal pod geslom "boja proti ekscesom", in takšne "hruščovke" (kot so imenovali panelne bloke, op. ur.) so nasprotovale "stalinističnemu empiru".
Razvoj sovjetskih četrti v Moskvi.
Getty ImagesZaradi takratne tehnologije so panelne plošče barvali na kraju samem in ne v tovarnah. Kakovostnih živih barv je primanjkovalo. Zato so bile stavbe večinoma enake in blede: sive, včasih bele, včasih bež.
Vendar pa je gradnja postala tako množična, da je milijonom ljudi omogočila lastna stanovanja. Predstavljajte si, da ste z družino živeli v skupnem (komunalnem) stanovanju v eni sobici ali v baraki brez udobja, zdaj pa ste naenkrat dobili svoje lastno stanovanje, in to brezplačno.
Obstajajo pa tudi izjeme. Na skrajnem severu Rusije (Salehard, Anadir, Norilsk) so vse stavbe, vključno s panelnimi bloki, pobarvane v žive barve. Tako namreč poskušajo nadomestiti pomanjkanje sonca in rastlinja v teh oddaljenih deželah. Danes na takšne stavbe rišejo tudi velike grafite (stenske poslikave) s severnimi motivi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.