- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
Narava je Ural velikodušno obdarila z zlatom, srebrom in raztresenimi dragimi kamni. Toda nikjer drugje na svetu se ne kopičijo nahajališča dragih in poldragih kamnov tako odlične kakovosti kot v "Murzinki" - Murzinsko-Adujskem pasu.
Ta pas se razteza v dolžini 100 km vzdolž vzhodnega pobočja gorovja Ural. Zavzema prostor med rekami Nejvo, Rež in Aduj. Za odkritelja nahajališč veljata brata industrialca Dmitrij in Mihail Tumašev, ki sta leta 1668 v bližini Murzinskega ostroga (približno 120 km od Jekaterinburga) našla barvne kamne in bakrovo rudo. O svojih najdbah sta poročala v Moskvo in za svoje odkritje prejela nagrado.
Leta 1700 pa je Peter Veliki izdal odlok "O gorski svobodi", ki je vsakomur dovoljeval iskanje dragih in poldragih kamnov. Tukaj se je začela "zlata mrzlica" ali bolje rečeno mrzlica "dragih in poldragih kamnov".
Lokalni prebivalci so v teh krajih odkrili ametist, topaz, beril in smaragd. Leta 1900 je neki kmet v bližini vasi Lipovoje iz zemlje po naključju izkopal turmaline, ki so postali prava senzacija. Mineralog Aleksander Fersman je zapisal, da se noben drug kamen na svetu ne more primerjati s temi turmalini po lepoti in globini tona.
Vzorce uralskih kamnov si lahko ogledate v mineraloških muzejih v vasi Murzinka in mestu Rež. Nekaj eksponatov hrani tudi muzej dragih in poldragih kamnov "Samocveti" v Moskvi, na primer orjaški topaz "Pobeda" (dobesedno zmaga, op. ur.), ki tehta 43,6 kg.
V sovjetskih letih so bili rudniki nacionalizirani. Danes tukaj pridobivajo predvsem smaragd (vključno z znamenitim Mališevskim nahajališčem), medtem ko drugi rudniki veljajo za izčrpane ali nerentabilne.
Danes lahko na poti po pasu dragih in poldragih kamnov naletite tako na turiste kot tudi lovce na minerale. Kdo ve, ali jim bo uspelo?