Prepletanje korenin med Rusijo in Slovenijo: V Moskvi mesec slovenske kulture

»Že med prvimi potovanji po Sloveniji smo presenečeni opazili, kako podoben ritem imajo kultura in običaji te države s kulturo in običaji v Rusiji. Prav tako slovensko zgodovino zlahka povežemo z zgodovino vse Evrope. Zato je prepletanje človeških korenin ena od glavnih posebnosti Slovenije,« je povedal Valerij Maljcev, novinar, fotograf, bloger ter strokovnjak za promocijo in razvoj.

Novinar, bloger, fotograf ter strokovnjak za promocijo in razvoj Valerij Maljcev pred Predjamskim gradom. Vir: Valerij Maljcev

Maljcev je avtor zanimive fotografske razstave o naravi in znamenitostih v Sloveniji, ki jo je poimenoval Prepletanje korenin (Spletenie kornej). Otvoritev razstave bo 6. februarja ob 16.00  v novem Centru slovanskih kultur, ki deluje v okviru priznane Knjižnice za tujo literaturo Rudomino v Moskvi (vstop prost, potreben le osebni dokument). Z njo bodo uradno razglasili začetek Meseca slovenske kulture, ki sovpada s 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Rusko federacijo in Republiko Slovenijo.

»Ljudje, narava, znamenitosti in duh Slovenije sestavljajo močno simfonično sliko. Posamezne delce te velike slike pa sem poskusil predstaviti skozi fotografije,« je Maljcev za RBTH predstavil koncept svoje razstave. Svojevrstni fotografski dnevnik potovanj po Sloveniji leta 2015 in 2016 prikazuje trenutke iz spoznavanja slovenske kulture, zgodovine in običajev. Odprtje razstave in »slovenskega meseca« bo imelo tudi glasbeni pridih, saj bo Manca Izmajlova premierno predstavila novi album z naslovom Pesmi mojih krajev.

Jezero legend: Bled. Vir: Valerij Maljcev

Mozaik Slovenije skozi objektiv ruskega fotografa vključuje 20 »delcev« iz okolice Ljubljane, Rogaške Slatine, Strunjana, Hrastovlja, iz Maribora, Pirana, Ptuja, Kobarida, s prelaza Vršič, Prešernove Vrbe, Postonjske jame, »slikovitih bregov Savice«, svoje mesto pa sta seveda našla tudi Blejsko in Bohinjsko jezero. Po odprtju razstave bo Maljcev imel tudi predavanje z naslovom Slovenija skozi oči ruskih novinarjev in blogerjev, ob 20.45 pa bo sledila diskusija ob čaju z naslovom Sodobna Slovenija – Pogledi iz Rusije.

Razstava in »slovenski mesec« v Centru slovanskih kultur imata tudi simbolično noto v dvostranskih odnosih med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Ravno v tem mesecu mineva 25 let od vzpostavitve dvostranskih odnosov med državama, saj je Rusija 14. februarja 1992 uradno priznala samostojnost Slovenije.

Prepletanje korenin: prelaz Vršič. Vir: Valerij Maljcev

V Moskvi bodo Sloveniji posvetili kar celoten mesec februar. Od 1. do 14. februarja si je mogoče  ogledati še razstavo z naslovom Vprašanje slovenskega jezika, jutri ob 16.00 bodo vrteli slovenske in druge slovanske risanke, 8. 2. ob 16.00 bodo ob slovenskem kulturnem prazniku organizirali delavnico o prevajanju del Ivana Cankarja. 12. 2. ob 18.00 in 27. 2. ob 19.00 pa bo na sporedu sodobna slovenska kinematografija.

Sijoče koruzno bogastvo: Brestovica. Vir: Valerij Maljcev

15. februarja ob 17.00 bodo organizirali še razstavo, okroglo mizo in literarni večer o ustvarjanju Franceta Prešerna in sodobnih pogledih na največjega slovenskega pesnika. Posebno mesto bo imela E. V. Stepanova, ki bo predstavila popolnoma svežo knjigo France Prešeren: Življenje in ustvarjanje, prvo rusko znanstveno monografijo o Prešernu. Dan pozneje ob isti uri se bodo na predstavitvi in okrogli mizi posvetili sodobnemu avtorju Marku Sosiču in svežemu ruskemu prevodu knjige Balerina, Balerina.

Častitljiva starina: Hrastovlje. Vir: Valerij Maljcev

18. februar bo posvečen otrokom. Od 11.30 do 13.30 se bodo zvrstili branje pravljice Pekarna Miš-Maš Svetlane Makarovič, spoznavna ekskurzija po centru, manjša delavnica in otroška čajanka. Za konec sledita še predstavitev Antologije sodobne slovenske dramatike (20. 2. ob 16.00) in maškarada s koncertom (26. 2. ob 16.00). Za tiste Ruse, ki bi si želeli spregovoriti v slovenščini, pa bodo ves mesec, vsako sredo ob 15. uri, organizirali začetni tečaj slovenskega jezika.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.