V Rusiji bi lahko uvedli kazni za pravne osebe, ki prevažajo, skladiščijo in distribuirajo prehrambene izdelke, ki so od leta 2014 pod embargom. Takšen predlog zakona je 1. februarja predlagal Rosselhoznadzor (javna agencija za nadzor kmetijskih izdelkov, op. prev.). Predlagane kazni vseeno ne bodo bistveno spremenile razmer, ker so se dobavitelji že naučili, kako se izogniti prepovedi na različne načine.
»V Rusiji je veliko shem za prikrito uvažanje prepovedanih živil, zato pobuda Rosselhoznadzora ne bo imela velikega vpliva,« je rekel Denis Frolov, partner v pravnem podjetju BMS Law Firm. Razmere se verjetno ne bodo spremenile, »tudi če se postavi vprašanje o uvajanju kazenske odgovornosti za kršenje sankcij«, se strinja Maksim Tafincev, ki je stari partner v podjetju Maalouf Ashford & Talbot.
»Vsak državljan Rusije lahko po zakonu v državo spravi do pet kilogramov prepovedanih prehrambenih izdelkov za osebne potrebe, vendar jih ne sme nositi – lahko pa si jih pošlje po pošti,« pravi 29-letna Moskovčanka Marina Bezrukova (ime je izmišljeno), lastnica majhne internetne trgovine z italijansko hrano. »Trik je v tem, da namesto vas nekdo drug, denimo vaš poslovni partner, v Italiji za vas pošlje paket, izpolni deklaracijo na pošti v vašem imenu in vpiše vaše podatke, vi pa boste paket prevzeli, kot da ste si ga poslali sami.«
»Moj mož Italijan živi v mestu Reggio Emilia, kjer proizvajajo parmezan. Tam ga kupuje in mi ga potem pošilja po pošti,« razlaga Marina.
Za organizacijo poslovanja je Marina odprla stran v ruskem jeziku na mednarodni domeni, reklamira pa se preko znancev. Istočasno ima Marinin mož registrirano dejavnost v Italiji in uradno plačuje 40 odstotni davek na dohodek. Cena parmezana v preprodaji zraste za 100 do 200 odstotkov. Tukaj ni vključena samo marža, temveč tudi poštna dostava in davki, pravi Marina.
V Sankt Peterburgu je zaradi bližine meje priljubljena shema tihotapljenja prepovedanih izdelkov iz Finske, ki je oddaljena le 200 kilometrov. Na ruskem družbenem omrežju VKontakte so številne skupine z imeni Sir iz Evrope ali Pršut iz Španije, s pomočjo katerih lastniki skupin izdelke iz Finske dostavljajo z avtobusi.
»Sestavi se skupina turistov, ki nato kupuje izdelke in domov prinese največjo dovoljeno količino izdelkov – do 50 kilogramov na osebo,« razlaga 28-letni Anton Beljajev (ime je izmišljeno), lastnik skupine, ki na družbenem omrežju VKontakte prodaja sir. Za prevažanje prepovedanih izdelkov Anton turistom delno ali v celoti krije potne stroške. Anton nima registriranega podjetja in ne plačuje davkov. Poleg družbenih omrežij Anton svoje izdelke reklamira tudi na internetni strani Avito.
Velike pošiljke prepovedanih izdelkov za restavracije in hotele pogosto uvažajo neposredno iz držav skupne Carinske unije – Belorusije in Kazahstana.
»Prehrambeni izdelki, ki potujejo med našimi državami, uradno niso podvrženi carinskemu nadzoru,« pojasnjuje odvetnik Maksim Tafincev, ki dodaja, da Rosselnadzor sicer zagotavlja inšpekcijo uvoženega tovora iz teh držav, vendar količina uvoženih prepovedanih izdelkov vseeno ostaja zelo visoka.
Iznajdljivi ljudje pogosto menjajo kode v carinskih deklaracijah in tako prepovedane izdelke predstavljajo kot dovoljene, pravi odvetnik Denis Frolov.
Odkar je Krim postal del Rusije, je polotok vstopil v rusko carinsko sestavo, vendar popolna združitev še ni povsem dokončana, pojasnjuje Tafincev. Ob tem krimski cariniki nimajo dovolj sredstev za pregledovanje tovora.
»Zaenkrat ni prepovedi uvoza iz Ukrajine v Republiko Krim. Zato lahko vse vrste izdelkov, tudi prepovedanih, pride v ta del države in se potem prodaja naprej po Rusiji,« pravi Tafincev.
Precej težko je spremljati gibanje prehrambenih izdelkov po ruskem ozemlju, zato se uporablja tranzitna shema. »Roba gre iz Evrope, recimo, v Uzbekistan preko ruskega ozemlja, vendar nikoli ne pride na svoj cilj, ampak se 'izgubi' v Rusiji,« pravi Frolov.
Za povrh prehrambeni izdelki iz nekaterih evropskih držav, kot sta na primer Švica in San Marino, uradno niso pod embargom in se jih zato lahko izvaža v Rusijo. »Prehrambene izdelke iz držav pod sankcijami nosijo v Švico, kjer zamenjajo uradne oznake in tako prepovedani izdelki pridejo v našo državo, kot da so iz Švice,« razkriva Tafincev. Sogovornik še dodaja, da je ponovni izvoz v Rusijo priljubljena metoda tudi v Belorusiji.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
