Spomenik krstniku Rusije ali pravzaprav kar Vladimirju Putinu?

Postavitev spomenika knezu Vladimirju (v zgodovini je znan tudi pod vzdevki Vladimir Krstnik, Vladimir Sveti in Vladimir Rdeče Sonce) so od samega začetka zaznamovali protesti in vroče polemike.
Zamisel o postavitvi je dalo Rusko vojaško-zgodovinsko društvo (RVIO), ki mu predseduje minister za kulturo Vladimir Medinski.

V začetku lanskega leta je društvo pripravilo natečaj za koncept prihodnjega spomenika: na tajnem glasovanju je zmagal projekt 24-metrskega spomenika, ki sta ga izdelala ruski kipar Salavat Šerbakov in arhitekt Vasilij Danilov.

Argumenti proti

Nasprotniki spomenika so poudarjali, da Vladimir ni imel nobene povezave z  Moskvo, ki je bila prvič omenjena šele leta 1147, se pravi šele 100 let po smrti kneza. Poleg tega zgodovinarji poudarjajo brutalnost Vladimirja, ki si je leta 980 podredil mesto Polock, posilil hči tamkajšnjega kneza Rognedu, potem pa jo pod prisilo vzel za ženo. Lastnoročno ji je ubil očeta in dva brata.

Delavci postavljajo spomenik Velikemu knezu Vladimirju, ki je pokristjanil Kijevsko Rus. Fotografija: Vladimir Smirnov/TASS

Kritiki projekta poudarjajo tudi politični aspekt postavitve spomenika Vladimirju, ki ga povezujejo kar z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Znani novinar Oleg Kašin tako opozarja, da lahko spomenik Vladimirju smatramo kar kot poklon njegovemu vplivnemu soimenjaku. Poleg tega bi v skladu z osnovno različico spomenik moral preseči 20-metrski spomenik Vladimirju, ki stoji v Kijevu. V kontekstu ukrajinsko-ruskega konflikta so opazovalci tudi to smatrali za politično gesto.

Ruski predsednik Vladimir Putin in patriarh Kirill na otvoritveni slovesnosti ob odkritju spomenika. Fotografija/AP

Pot spomenika

Spomenik so nameravali otvoriti ob tisočletju smrti kneza 4. novembra 2015. Vodstvo Ruskega vojaško-zgodovinskega društva (RVIO) je predlagalo, da bi ga postavili v bližini Moskovske državne univerze, na območju naravnega parka “Vrabčeve gore”. Zaradi geoloških razmer na bregu reke Moskve ni mogoče postaviti spomenika, ki tehta kar 300 ton, saj bi obstajala nevarnost zdrsa.  Moskovčani in aktivisti, ki niso bili zadovoljni s pobudo RVIO, so podpisali peticijo proti postavitvi spomenika, pod katero se je podpisalo več kot 80500 ljudi.

V odgovor so meste oblasti ponudile meščanom več alternativnih lokacij v središču mesta – nasip reke Moskve ter Lubjanski in Borovicki trg. Moskovčani so na spletni strani “Aktivni državljan” glasovali za zadnjo možnost, ki jo je podprla tudi komisija za spomeniško umetnost pri moskovski mestni dumi. A mestnih aktivistov ni zadovoljila niti ta rešitev: zemljišče na križišču ulic Mohovaja in Znamenka, na katerem so postavili spomenik Vladimirja, je del varovanega območja moskovskega Kremlja, zato je tam prepovedana vsaka novogradnja.

Na začetku leta so pri UNESCO ruske oblasti opozorili, da bo moskovski Kremelj v primeru nesodelovanja glede zgodovinske krajine in nespoštovanja konvencije o ohranjanju dediščine izgubil status svetovne kulturne dediščine. Zaradi tega opozorila so avtorji vendarle privolili v zmanjšanje velikosti spomenika: zdaj je figura kneza velika 12,2 metra, višina spomenika skupaj s križem pa ne presega 16,8 metrov.

UNESCO je prav tako zahteval, da je potrebno obnoviti celoten Borovicki trg, pri tem pa morajo sodelovati tudi mednarodni strokovnjaki. Aprila letos je mestna oblast objavila razpis za koncept obnove celotnega trga. Zmagal je projekt ruskega arhitekturnega biroja AI-Architects. Projekt predvideva oblikovanje stopničastega naklona, ki bo simboliziral reko Dnjepr, v kateri je knez Vladimir krstil prebivalce Kijeva. “Predlagana je bila zanimiva ideja: vidimo kapljico, ki je padla v vodo in okoli sebe ustvarila kroge. Tako dobimo asociacijo na ritual krsta,“ je koncept pojasnil glavni arhitekt Moskve Sergej Kuznecov.

UNESCO je pogledal skozi prste

Obe zgornji rešitvi bi le s težavo označili za kompromis, je prepričan koordinator gibanja Arhnadzor Rustan Rahmatullin. UNESCO je projekt postavitve spomenika Vladimirju ocenjeval izključno z vidika njegovega vpliva na Kremelj. V resnici predstavlja precej večjo grožnjo za sosednji spomenik ruskemu klasicizmu, ki ga predstavlja Dom Paškova, vendar slednji ne sodi med svetovno kulturno dediščino. “Spomenik bo prikril zgodovinski pogled na to zgradbo s strani Kremlja – tukaj ne bo pomagalo niti to, da so zmanjšali višino spomenika, niti to, da so ga premaknili okoli osi osrednjega stebrišča Doma Peškova. Tega spomenika ne bi smelo biti,“ je bil v pogovoru za RBTH jasen aktivist Rahmatullin.

Da bi Kremlju odvzeli status svetovne kulturne dediščine Unesca, se mu zdi malo verjetno. “Vse, kar je UNESCO zahteval od Moskve, ima ustni značaj – nikjer ni zapisano in nikogar k ničemur ne obvezuje. Videti je, da ni formalnih razlogov za sankcije s strani Unesca,“ je kritičen Rahmatullin.
Do 1. decembra letos bo morala Rusija v Center svetovne dediščine pri UNESCO poslali poročilo o rezultatih postavitve spomenika knezu Vladimirju.

Jesenski sprehod po ruski prestolnici

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.