Slavimo raznolikost

Že kar nekaj časa je jasno, da je prireditev za popevko Evrovizije bolj kot s kvaliteto povezana s politiko. Države si delijo glasove po simpatijah, pripadniki ene nacionalnosti iz druge države glasujejo za svojo izvorno državo, sosedje kar naenkrat postanejo največji prijatelji, za povrh vsega pa se v evrovizijsko kuhinjo vmešavajo še žirije.

Nekaj je mogoče povezati s podobnim okusom, recimo prebivalcev nekdanje Jugoslavije, ali denimo Turkov po Evropi, veliko pa je podpore na pamet, v stilu, vi glasujete za nas, mi pa za vas. Roko na srce, le redko kdo si je sposoben zapomniti, kaj šele oceniti kvaliteto tolikšnega števila pesmi, kot jih je mogoče slišati v treh dneh  prireditve. Še zlasti, ker izvajalci kar tekmujejo, kako bodo čim bolj pritegnili pozornost gledalca in poslušalca. Zlasti gledalca, saj predstave postajajo vedno bolj kompleksne, pogosto kar bizarne.

Rusija se je v takšnem sistemu kar dobro znašla. Nekaj je naredil podoben okus, ki izhaja iz nekdanje skupne države, Sovjetske Zveze, potem so tu še rusko govoreči prebivalci v številnih državah, od baltskih, do Ukrajine, mnogo pa je tudi ruskih izseljencev v Izraelu. Dodajmo k temu še simpatije do Rusije, ki so močne v Grčiji, Srbiji in Armeniji in nič čudnega ni, če se izvajalci iz Rusije vedno precej dobro odrežejo.

Tako je bilo tudi lani na Švedskem. Rusiji so na televotingu namenili 363 točk in prehitela je Ukrajino, ki jih je dobila 323.  Žirije so sicer več točk namenile Ukrajini in ji tako podarile zmago. In to za pesem, ki p  mojem mnenje v resnici ni bog ve kaj.

Njeno propagando sporočilo je bilo odlično, kar je pač treba priznati. Zlasti v kontekstu   ukrajinske izgube polotoka Krim. Pesem je trkala na vest Evropejcev z zgodbo o izgonu Tatarov s polotoka leta 1944 in tako vzpostavljala povezavo s trenutnim dogajanjem v Ukrajini.

Uradno ukrajinsko stališče je, da so jim Rusi neupravičeno iz rok iztrgali Krim in so poleg tega krivi tudi za državljansko vojno na jugovzhodu države: s takšnim sporočilom se skušajo predstaviti kot žrtve in pridobiti čim več zahodne podpore. Ne samo na tako nepomembnem tekmovanju, kot je Evrovizija, pač pa tudi pri veliko bolj pomembnih zadevah, od katerih je odvisna nadaljnja vojaška in finančna podpora. Svojih zločinov v Donbasu seveda ne vidijo!

Ukrajini so lansko zmago podarile nacionalne žirije, kar je bila ne samo neokusna, pač pa tudi nepremišljena poteza. Prireditev so namreč podarili državi v velikih težavah, državi, ki se le s počasi pobira iz gospodarske krize, državi, ki vodi vojno na delu svojega ozemlja in je talka radikalnih nacionalistov. Slednji so tako močni, da lahko blokirajo prevoz premoga iz uporniškega območja in osrednja oblast je povsem nemočna, pa četudi se s takšnimi potezami dela ogromna škoda ukrajinskemu gospodarstvu.

Ukrajina je revna država. Ne samo zaradi državnega udara, ki je leta 2014 spodnesel nekdanjega predsednik Viktorja Janukoviča, pač pa zaradi dveh desetletij nesposobnih voditeljev. Po padcu komunizma je bila Ukrajina po BDP-ju na prebivalca na ravni Poljske, pred prevratom pa že štirikrat revnejša. Zdaj je še slabše.

Temu navkljub bo Kijev maja gostil prireditev, ki ni najbolj poceni. Tja bodo potovale delegacije iz številnih držav, tam se bodo zabavali in nastopali Evropejci. Vsa Evropa bo z nasmehom na ustih spremljala velik cirkus. V dvorani bodo mahali z zastavami, iz prestolnic evropskih držav pa bodo z bolj ali manj posrečenimi šalami sporočali rezultate glasovanja. Zunaj tega milnega mehurčka bo država še naprej propadala, po Donbasu bodo še naprej padale granate, skrajneži z baklami pa bodo še naprej paradirali po državi. Mar ni to noro? Kaj je naslednje? Gostovanje Evrovizije v Iraku?

Veliko prahu je dvignila prepoved, ki so jo ukrajinske oblasti izdale za rusko predstavnico Julijo Samojlovo. Zato, ker je na Krimu nastopila potem, ko je polotok že postal del Rusije.

Mimogrede, letošnja Evrovizije bo potekala pod sloganom 'Slavimo raznolikost', kar je očitno najbolje narediti tako, da prepoveš nastop osebi s posebnimi potrebami. Julija je namreč priklenjena na invalidski voziček. Pri Evropski zvezi za radiodifuzijo so ruski predstavnici celo ponudili nastop v živo preko satelitske povezave, kakor da bi bila iz kakšnega drugega planeta, ne iz sosednje države? Še enkrat so poskusili kaznovati izvajalko, ne pa organizatorjev, pa četudi je očitno, da ne spoštujejo pravil tekmovanja.
Tistim, ki so Ukrajincem lani podarili zmago, bi moralo biti jasno, da bo Ukrajina našla način za zlorabo dogodka v politične namene. Da ne bo pomote, politizacija dogodka je tudi to, da so v svojem predstavitvenem video spotu uporabili tudi posnetek gradu z imenom Lastovičje gnezdo na Krim. Polotok še vedno smatrajo za svojega, čeprav so ga že zdavnaj izgubili.

Sašo Ornik je bloger, ki objavlja za svoj blog Jinov svet in za blogerski portal Drugi svet.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.