Inštitut za prevajanje iz Moskve že dolgo skrbi, da Slovenijo vsako leto obiščejo ruski pisatelji. 22. novembra je v Ruskem centru znanosti in kulture v okviru 6. Rusko-slovenskega seminarja prevajalcev ter raziskovalcev klasične in sodobne ruske književnosti potekalo srečanje s pisateljem Andrejem Volosom, ki je prejemnik državnega priznanja Velika knjiga, ter pesnico, prevajalko in zaslužno umetnico Republike Tatarstan Lilijo Gazizovo.
Jevgenija Marija Škonda
Večer sta povezovala znani slovenski prevajalec Borut Kraševec ter režiser in prevajalec Simon Dobravec. Najprej je nastopila Lilija Gazizova, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Borut Kraševec nam je s svojim prevodom v slovenščino omogočil, da dve zdaj spoznate tudi sami, na tej povezavi.
Wikipedija
Harmonija na papirju
Lilija Gazizova piše pesmi že od otroštva. »Svojo prvo pesem sem napisala pri 9 letih. Hodila sem v glasbeno šolo in peljali so nas v gledališče na Verdijevo opero. Dobila sem tako močan vtis, da možgani in srce niso več zdržali. Z napisanimi verzi sem se osvobodila tega stanja. Za stalno sem začela pisati pri okoli 13-14 letih, ko so me razočarali svet in ljudje.«
S svojim ustvarjanjem je poskušala ustvariti harmonijo na papirju, hkrati pa je bilo to dejanje odpuščanja. »Od takrat odpustim svetu,« pripoveduje.
Lilija Gazizova že deset let piše pesmi v svobodnem verzu. Takšna oblika je ni pritegnila le zaradi svoje svobode, »nekaznovanosti« in odsotnosti natančnih zahtev, ampak tudi zaradi ogromnega potenciala, s katerim pa se avtor včasih težko sooči. Lilija je zato prepričana, da je pisanje svobodnih verzov v resnici bolj zahtevno od klasičnih silabotoničnih pesmi.
Geometrija, neustrašnost in poezija
Lilija Gazizova vodi dva avtorska festivala. Enega v čast Nikolaja Lobačenka, ruskega matematika in enega od utemeljiteljev neevklidske geometrije. Kako pa je poezija sploh povezana z matematiko? Gazizova je prepričana, da morajo pesniki delati enako stvar kot veliki znanstveniki: morajo »ustvarjati novo harmonijo«. Njen drugi festival pa je posvečen futurističnemu pesniku in kultnemu predstavniku ruske avantgarde Velimirju Hlebnikovu. Zanjo je on zgled pravega neustrašnega pesnika, ki se ni bal tega, da bi ga sodobniki zasmehovali ali ga ne razumeli.
Stefan Kiefer / Global Look Press
Mesto z nežnim imenom
»Slovenija je prelepa! Ljubljana je edinstveno mesto. Že prej mi je bilo všeč zaradi njenega zvena. Mesto s takšnim imenom mora biti lirično, dobro, nežno. Mostovi, reke, gorovja, obrazi … Ljubljana ima svojo intonacijo. Nisem je začutila do konca, a imam še čas …« je pesnica delila svoje vtise.
Med srečanjem v okviru seminarja je nekdo iz dvorane predlagal Liliji, naj napiše pesem o Ljubljani. Minila nista niti dva dneva in imamo jo. Prvič jo objavljamo ne samo v originalu, ampak tudi v prevodu Boruta Kraševca (avtorica prispevka se za sodelovanje v tem primeru zahvaljuje tudi Ekaterini Artemjuk, koordinatorki Centra slovanskih kultur).
Na svidenje, Ljubljana
Poslovi se od iluzij v Ljubljani,
mestu mladih filozofov
in rdečih streh,
ki se rimajo z nebom.
Vrni se k sebi v Ljubljani,
mestu rimskih mostov,
čarobne vode
in nedokončanih ljubezenskih zgodb.
Oprosti si v Ljubljani,
mestu srednjeveških lip,
dobrodušnih psov
in udomačenega zmaja ...
До свиданья, Любляна!
С иллюзиями расставайся
В Любляне.
Городе молодых
Философов
И рыжих крыш.
Рифмующихся с небом.
Вернись к себе в
Любляне.
Городе римских мостов,
Волшебной воды
И незавешенных
Любовных историй.
Прости себя в Любляне.
Городе средневековых лип,
Благодушных собак
И прирученного дракона.