Ruska pisatelja v Sloveniji, 2. del: "Ustvarjanje je neznosno, neprijetno in težko"

Critik/Wikipedia
Objavljamo drugi del prispevka naše dopisnice o srečanju z ruskima pisateljema, ki sta obiskala Ljubljano. V prvem delu smo pisali o Liliji Gazizevi, tokrat pa predstavljamo Andreja Volosa.

Režiser in prevajalec Simon Dobravec je pogovor z Andrejem Volosom začel s pripovedjo o tem, kako se je prvič srečal z njegovo knjigo Vrnitev v Pandžrud, ki jo je kasneje prevedel v slovenščino. Pisatelj pa je, namesto po njegovem dolgočasne razprave o prozi, prebral svoje čudovite, iskrene verze, polne samoironije, s katerimi je večkrat izzval smeh in aplavz.

Na vprašanje o tem, kako išče svojo ustvarjalno pot, je Andrej Volos odgovoril: "Ničesar ne iščem, z ničimer se ne borim, preprosto sedim in pišem, povsem nezavedno."

Pisatelj v svojih delih veliko pozornost posveča tudi obliki. "Celo najpomembnejše teme, ki niso zapisane v takšni obliki, kot bi morale biti, ne morejo pritegniti pozornosti in ne sprožijo nikakršnega zanimanja. Prava zveza oblike in vsebine, ki zbudi sočutje, je literatura," meni Volos. "Svoj čas sem oblikoval nekakšen koncept podobnega sočutja. Bistvo tega koncepta je v tem, da sta literatura in umetnost na splošno namenjeni temu, da človek lahko dobi informacijo o drugih ljudeh - resnično ali takšno, ki jo sam smatra za resnično."

Po mnenju Volosa je pisanje težko delo: "Ves čas stojim pred dilemo: pisati naprej ali vreči stran to mučenje, ker je neznosno, neprijetno in težko. Ne veš, kaj pisati, niti kako to napisati," priznava pisatelj. "To so muke ustvarjanja, zares muke, nikakršnega zadovoljstva ni v tem, tu ne gre za noben navdih. To je težko delo, ki zahteva vzdržljivost, vztrajnost in veliko časa."

Ustvarjanje primerja tudi s črno steno, skozi katero se je nujno prebiti, če pa je to pot že kdo prehodil, če je potka že tlakovana, potem je bolje sploh ne stopiti nanjo, ker na že prehojenih poteh ne boste našli briljantov.

Sam je ob srečanju s to "črno steno" uspel izvleči dve znani deli, Hurramabad in Vrnitev v Pandžrud. V slednjem avtor opisuje Srednjo Azijo, njeno kulturo, legende, način življenja. Rodil se je v Tadžikistanu in se že vse življenje ukvarja s prevodi tadžiške poezije, saj dobro razume azijsko mentaliteto. Slovenski bralec, ki se nahaja daleč stran od Tadžikistana in njegove problematike, bi morda želel izvedeti več o tej oddaljeni državi. Roman Vrnitev v Pandžrud bo kmalu moč prebrati tudi v slovenščini.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: