Zaključil se je 33. Slovenski knjižni sejem, ki so ga znova popestrili tudi Rusi

Tudi letos je sejem postregel z bogatim programom v obliki okroglih miz, srečanj in delavnic.

V okviru sejma sta bila organizirana tudi VI. Rusko-slovenski prevajalski seminar in Mednarodna znanstvena konferenca prevajalcev in raziskovalcev klasične in sodobne ruske literature z naslovom »Kako se bo odzivala naša beseda: Življenje ruske literature v sodobni Evropi«.

Na ruski strani so dogodek soorganizirali Inštitut za prevajanje ob podpori Federalne agencije za tisk in množično komunikacijo, Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji, Ruski center znanosti in kulture, Vseruska državna knjižnica za tujo literaturo M. I. Rudomino, Združenje slovenskih prevajalcev leposlovja, Društvo slovenskih pisateljev, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Forum slovanskih kultur, Center slovanskih kultur v Moskvi in Knjižni center Rudomino.

Tekom prevajalske konference je bilo predstavljenih 18 prispevkov z različno vsebino. Projekt z naslovom Mihail Bulgakov in slovanska kultura je predstavila vodja oddelka na Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti N. N. Starikova. Glavni slovenski prevajalec sodobne ruske literature Borut Kraševec pa je predstavil svoj prevod knjige Samostan Zaharja Prilepina v slovenskem jeziku.

Med svojimi predstavitvami na prevajalski konferenci so se udeleženci iz Srbije, Slovaške, Makedonije, Avstrije in drugih držav dotaknili vprašanja o podrobnostih prevodov knjig ruske religiozne filozofije, sodobne ruske klasike in poezije v slovanske jezike. O problemih prevajanja, ki so povezani z intertekstualnostjo v romanih Viktorja Pelevina je govorila bolgarska prevajalka A. Penčeva. Svoj prispevek o vidikih naratologije pri prevajanju sodobne umetnostne proze je predstavil József Goretity iz Madžarske.

Na konferenci se je predstavil tudi Center slovanskih kultur, ki je bil ustanovljen lani decembra v Moskvi. Center zastopa Rusijo znotraj Foruma slovanskih kultur.

2. novembra je bilo v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani v okviru prej omenjenega rusko-slovenskega prevajalskega seminarja srečanje z nagrajencem državne ruske nagrade za literaturo, pisateljem in pesnikomAndrejem Volosom. Volos je bil za svoj roman Vrnitev v Pandžrud nagrajen z nagrado Russkij Buker 2013, njegovo delo pa je prejelo tudi visoko kulturno priznanje republike Tatarstan. (Omenjeni roman je izšel tudi v slovenščini, op. ur.)

V rubriki »Kultura« bomo kmalu objavili tudi najbolj zanimive dele pogovorov z ruskimi avtorji, zato vabljeni k branju!

Za konec vam prilagamo dve pesmi Lilije Gazizove, ene od gostujočih umetnikov, v prevodu Boruta Kraševca:

Kako si želim,
splezati na drevo
in tuliti na luno,
ali obratno:
splezati na luno
in tuliti na drevo.

Tuliti s tako tesnobo,
da bi matere,
medtem ko spravljajo otroke
spat, zašepetale:
Obvaruj, Bog, otroke
take ljubezni.
In da bi starci,
ki berejo molitve,
zmajali z glavami.

***

Ko sva se skregala,
je med nama zraslo drevo.

Minilo je nekaj dni,
in že je bil med nama gozd.

Tvojo nepremično silhueto
je še mogoče videti.

Ampak skrivam se zdaj za enim,
zdaj za drugim drevesom.

Poletje bo minilo,
in spet se bova videla.

Ampak drevesa bodo vseeno
stala med nama.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: