Izgubljeni zakladi: Kako so boljševiki prodali neprecenljiva umetniška dela

Viktor Velikžanin/TASS
Rafael, Faberge in ruske carske krone, obložene z dragulji, se danes nahajajo v ameriških in evropskih muzejih, zaradi dražb, ki so jih organizirali boljševiki.

V drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja je sovjetska vlada sprožila razprodajo zakladov svetovne umetnosti iz lastnih muzejev. Razlog? Zaradi svetovne krize in posledic državljanske vojne je mlada država potrebovala denar. Mojstrovine iz Diamantnega sklada, Kremlja, Ermitaža in Tretjakovske galerije so postavili na dražbe in jih prodali milijonarjem v Evropi in ZDA.

"To so bili razni ljudje. Armand Hammer je bil preprosto demonična figura. Rekli so mi, da je bilo grozljivo nahajati se z njim v istem prostoru. Organiziral je prodajo ruskih starih, za kar je od sovjetske vlade prejel 10% provizije in razprodal "zaklade Romanovih" v največji newyorški veleblagovnici Lord & Taylor, a ti zares niso imeli s carsko dinastijo nobene zveze," je dejala znana raziskovalka in umetnostna zgodovinarka Natalija Semjonova, avtorica knjige Prodani zakladi Rusije.

Carske krone in diamanti, ikone in drugi religiozni predmeti, zgodovinske slike in kipi so bili na debelo prodani tudi ameriškemu finančnemu ministru Andrewu Mellonu in naftnemu mogotcu Caloustu Gulbenkianu, pa tudi ameriškemu veleposlaniku Josephu Daviesu in njegovi ženi Marjorie Post. Večina teh del je kasneje postala ponos muzejev po vsem svetu, mi pa vam predstavljamo le nekaj od teh.

Bolin. Carska poročna krona. 90. leta 19. stoletja

To je ena od bolj skromnih kron, ki so jih boljševiki prodali. Krasila je zadnjo rusko carico Aleksandro Fjodorovno v času poroke leta 1894. Leta 1926 je krono prodal Gohran (Državno skladišče dragocenih kovin in kamnov) v roke Normana Weisa, ta pa jo je leta 1966 preko dražbene hiše Sotheby's prodal Marjorie Post. Danes je del kolekcije Hillwood v Washingtonu.

Fabergé. Velikonočno kronsko jajce. 1897.

Draguljarsko jajce podjetja Faberge iz platine z diamanti, rubini in s skrito kočijo v notranjosti je car Nikolaj II. podaril svoji ženi Aleksandri Fjodorovni. Moskovska kremeljska orožarna ga je leta 1927 prodala galeriji Wartski v Londonu, konec 70. let pa se je znašlo v zbirki Malcolma Forbesa. Danes je jajce razstavljeno v Muzeju Fabergeja v Sankt Peterburgu kot del kolekcije ruskega oligarha Viktorja Vekselberga

Peter Paul Rubens. Portret Helene Fourment. 1630-1632

Portret je za Ermitaž kupila carica Katarina Velika, prodali pa so ga Caloustu Gulbenkianu pozimi leta 1929. Danes se nahaja v istoimenskem muzeju v Lizboni.

Rafael. Madonna Alba. 1510

To je največje delo renesančnega genija v Ermitažu. Leta 1931 so sliko prodali Andrewu Mellonu za rekordno vsoto 1,2 milijonov dolarjev. Danes je na ogled v Narodni galeriji v Washingtonu.

Tizian. Venera pred zrcalom. Okoli 1555

Glavna mojstrovina Tiziana je bila od leta 1850 razstavljena v Ermitažu. Tudi ta slika je doživela povsem enako usodo kot Rafaelova Madonna.

Jan van Eyck. Dve plošči triptiha - Križanje in Poslednja sodba. Okoli 1430

Ta panela iz t. im. "tatiščevskih zložljivih podob" (kupil jih je ruski veleposlanik Tatiščev v Španiji) predstavljata dva fragmenta triptiha, osrednji del pa se je izgubil. Leta 1933 sta bila prodana muzeju umetnosti Metropolitan v New Yorku. S prodajo teh in skupaj z Oznanjenjem, ki je pred tem romalo v roke Mellonu, je peterburški muzej ostal brez vseh van Eyckov.

Nicolas Poussin. Rojstvo venere (Triumf Neptuna in Amfitride). 1638-1640

Eden od štirih "triumfov", ki jih je naslikan Poussin za znamenitega kardinala Richelieuja, je v Rusijo pripeljala Katarina Velika. Iz Rusije je leta 1932 odšel v sklad Georgeja Elkinsa, danes pa si sliko lahko ogledate v filadelfijskem Muzeju umetnosti.

Rembrandt. Petrovo zanikanje. 1660

Prodaja tega dela leta 1933 v Rijksmuseum v Amsterdamu je bila za sodelavce Ermitaža prava tragedija. Takratni direktor muzeja, Boris Legran, je pisal: " … to je edino naše delo, v katerem je Rembrandt uporabil učinek umetne osvetlitve."

Vincent van Gogh. Nočna kavarna. 1888

Nočna kavarna van Gogha je eno od redkih del impresionistov in modernistov, ki so zapustila ruska tla. Ta so v času prodajanja umetnin večinoma ostala v ruskih muzejih in sicer zato, ker takrat še niso dosegla velike vrednosti. Muzej nove zahodne umetnosti v Moskvi (danes Državni Puškinov muzej) je van Goghovo delo leta 1933 prodal Stephenu Clarku, po njegovi smrti pa je umetnina prišla v roke umetniške galerije univerze Yale.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: