Obdobje znano kot svjatki traja od pravoslavnega božiča 7. januarja do Sv. Treh kraljev 19. januarja. Tradicija veli, da ljudje po vsej Rusiji v tem času počenjajo raznovrstne norčije, pozabijo na delo in proslavljajo. Ampak zakaj?
Mnoge kulture slavijo zimski solsticij kot začetek novega astronomskega leta. Od tega trenutka naprej dnevi namreč postajajo vse daljši in starodavna ljudstva so verjela, da to pomeni rojstvo novega leta. Obenem je bilo marsikje sprejeto verovanje, da se takrat odloči usoda prihajajočega leta. Svjatki so zato še posebej pomembni.
Za ruska praznovanja tega obdobja so značilne velike pojedine v upanju, da bo naslednjih 12 mesecev plodnih. Za ruske kmete, ki so čez vse leto obdelovali zemljo, so ti prazniki predstavljali pomembno obdobje počitka.
Strašni večeri
Aleksander Rjumin / TASS
Ime svjatki prihaja iz besede svjatój (sveti) vendar je to, precej ironično, v bistvu najmanj »svet« in najbolj poganski čas v letu. V ruski tradiciji je obdobje med rojstvom in krstom Kristusa namreč znano, kot »čas brez križa«, v katerem naj bi Bog slavil rojstvo svojega sina in dovolil demonom in hudičem, da se pozabavajo. Legenda pravi, da je bilo delo v času praznovanja prepovedano, še posebej za mlade ljudi. Ti so si nadevali strašne maske in se prelevili v demone, medtem ko so po vaseh prosili za darove. »Demoni« so nosili stare cunje, umetne brade, špičasta pokrivala, med svojimi »pohodi« pa so na ves glas prepevali, razgrajali in igrali na preproste instrumente, s katerimi so strašili vaščane. Ti so jih morali vseeno sprejeti in jim nekaj ponuditi, sicer bi jim prihajajoče leto prineslo nesrečo. Običaj je precej podoben zahodnemu prazniku Halloween, vendar so v Rusiji uganjali norčije tudi po prejetju darov, navadno pozno ponoči, ko so ljudje že šli spat.
Lažni pogrebi
Ljudje so verjeli, da nas v času tega praznovanja obiščejo mrtvi. Na predvečer največjih pojedin za božič, novo leto ali Sv. Tri kralje je bilo v navadi, da hrane po obedu niso odnašali z mize, da bi se lahko nahranili tudi preminuli predniki. Marsikje je bilo priljubljeno celo organiziranje »pogrebov«, ki je šlo takole:
Fant si je nadel umetne zobe iz repe, medtem ko si je pomokal obraz, da bi izgledal, kot mrlič. Nato so ga privezali na klop in poklicali lažnega svečenika, ki je s kadilom (polnjenim z mešanico mahu in gnoja) nato uprizoril pogreb z »molitvijo«, ki je bila sestavljena zgolj iz kletvic. Ta ritual je simboliziral pogreb starega leta.
Brezsramne igre
Težava je bila v tem, da je zelo malo ljudi bilo pripravljenih organizirati takšne bizarne ceremonije na svojih domovih, zaradi česar so se mladi zbirali v tradicionalnih starih izbah (ruskih lesenih hišah). Tam so navadno igrali raznovrstne igre. Ena od teh je bila na primer ta, da so dekleta igrala kobile, medtem ko so jih fantje pregledovali in izbrali eno izmed njih. Nato so jo poljubili in jo postavili na svoja kolena. V eni drugi igri je eden izmed mladeničev igral bika, pri čemer je nosil glineni lonec s pravimi rogovi, s katerim se je zaletaval ob dekleta pod pasom, dokler ga ni nekdo drug »ubil« s tem, ko je razbil lonec.
Nekatere igre so imele precej erotičnega podtona; otipavanje ali dotikanje na določen način je bilo dovoljeno samo med svjatki, pogosto pod budnim nadzorom odraslih, ki so pazili, da stvari niso ušle preveč izpod nadzora. Včasih so fantje poskušali navdušiti dekleta iz sosednjih vasi s posebnimi nagovori. Če v tem procesu s sabo niso prinesli dovolj vodke za sprostitev domačinov, so se navadno zgodili pretepi.
Napovedovanje prihodnosti
Dmitrij Rogulin / TASS
Dekleta so se ukvarjala z napovedovanjem prihodnosti, ki je bilo s strani pravoslavne cerkve sicer uradno prepovedano, vendar izjemoma dovoljeno med svjatki. Cilj napovedovanja je bil uganiti, s kom se bo neko dekle poročilo. Ta ritual se je odvijal na križiščih, v banjah, na rečnih bregovih – povsod, kjer bi se naj skrivali duhovi.
Ponoči so dekleta segala z rokami v banje in če se jih je dotaknila »kosmata taca«, je to pomenilo, da bo njihov bodoči mož bogat. Če se jih je dotaknila gola koža, bo njihov mož reven. Zamislite si samo, kakšne norčije so pri tem lahko zganjali fantje, ki so se skrivali v banji.
Ob polnoči so dekleta zahajala na križišča in poslušala – če se je slišal smeh, je to oznanjalo srečno družinsko življenje, če se ni slišalo ničesar, potem naj bi jih čakala žalost.
Včasih so mlade ženske ob polni luni prihajale k rekam in gledale luknje v ledu. Obstajala je namreč možnost, da se bo prikazal hudič v obliki bodočega ženina. Pomembno je bilo s sabo vzeti križ in nož, s katerima se je odganjalo zlobne duhove. Včasih so dekleta s sabo jemala celo petelina, ki so ga uščipnile, če jih je postalo strah. Krik živali naj bi namreč prav tako odganjal hudiča.
Ko so dovoljene kraje
Aleksander Orlov / Global Look Press
Mladina je pogosto izvajala norčije nad svojimi sosedi, medtem ko so se vračali iz večernih srečanj, ki so se navadno končala po polnoči.
Ti »hudiči« so se prikradli v izbe, kjer so prevračali posodo, mazali mimoidoče s sajami, zbujali ljudi z glasnim trkanjem ob vrata, mazali gnoj po glavah ljudi, medtem ko so ti gledali skozi okna ipd.
Včasih so se takšne šale izkazale za precej neprijetne; mnogokrat se je z gnojem zamašil kakšen dimnik, včasih je bilo treba nazaj pripeljati sani, ki so bile skrite v gozdu … Vendar so odrasli večinoma razumeli, saj so tudi oni nekoč bili otroci.
Preberite si še o drugih čudnih ruskih običajih.