Nekoč in danes ali kako se je skozi čas spreminjal moskovski metro

Denisenko/Sputnik; Anastazija Karagodina
Razvoj znamenite ruske podzemne železnice v slikah.

V enem izmed najrazvitejših mest na svetu se ena stvar spreminja še posebej hitro: Moskovski metro se neprestano razvija. Politična ideologija, neprestano naraščanje prebivalstva in gradnja strateško pomembnih zgradb so močno spreminjali izgled enega najpomembnejših in vedno prisotnih simbolov ruske prestolnice: podzemne železnice.

Leninova knjižnica

Postaja je bila uradno odprta maja leta 1935. Bila je ena izmed prvih postaj podzemne železnice. Tla so bila pokrita s parketom, prehodov na druge postaje ni bilo, saj te niti niso še obstajale. V letu 1965 so izkopali dva prehoda, ki še danes vodita do dveh postaj (Aleksandrovski sad in Arbatska), še danes sta to tudi najdaljša prehoda v metroju. Te tri postaje so postale eno glavnih vozlišč metroja. Parket pa je že zdavnaj zamenjal dražji in okrašeni granit.

Ohotnij rjad

Postaja je bila v času izgradnje ena izmed najglobljih. Enako kot postaja Leninova knjižnica je tudi postaja Ohotnij rjad ena izmed prvih v Rusiji. Vodi do istoimenskega nakupovalnega centra, Kremlja in do Rdečega trga. Nekoč je imela v sredini dvorane goreče svetilke, a so jih že dolgo nazaj zamenjali lestenci.

Kropotkinska

Načrtovana je bila kot podzemni hodnik do Palače sovjetov, ki ni bila nikoli zgrajena. Danes postaja vodi do Katedrale Kristusa Odrešenika. Postaja naj bi imela enega izmed najlepših vhodov: lok, ki ga držijo simetrični stebri. Prva opazna sprememba se je zgodila takrat, ko je metro dobil svoj zaščitni znak, rdečo črko M, ki jo je zasnoval umetniški studio Lebedjeva. Črka M je tako zamenjala veliko besedo METRO.

Čistije prudi

Arhitekt te postaje Nikolaj Kolli je pred tem sodeloval z znamenitim arhitektom Le Corbusierjem. Odprta je bila leta 1935. Vhod v postajo je originalen, ker so večino vhoda predstavljale kocke, ki so med obnovo sicer izgubile prvotni izgled. V času druge svetovne vojne je bil vhod v postajo zaprt, saj je postaja služila kot Stalinov bunker in štab. Na vrhu vhoda v postajo se je ohranil napis METRO, kar je redek primer za moderno Moskvo.

Sokolniki

Postaja je bil odprta leta 1935. Nahaja se na aleji, ki vodi v istoimenski park. Vhod je zgrajen v obliki oboka, ki ima na vrhu Stalinove besede: »Ni trdnjave, ki je boljševiki ne bi mogli zavzeti.«

Kijevska

Postaja na svetlomodri Filovski liniji (obstaja tudi postaja Kijevska na temnomodri liniji) je bila dodobra obnovljena že deset let po odprtju. Armenski oniks na stebrih se je pričel lomiti in odpadati, zamenjal ga je svetlo moder in svetlo rumen marmor. Stara siva in roza granitna tla je zamenjal boljši granit.

Kurska (Аrbatsko-Pokrovska linija)

Postaja je dobila ime po bližnji železniški postaji. Okrašena je s sivim marmorjem, rombe na tleh pa je sčasoma zamenjala šahovnica.

Ploščad revolucije

Druga svetovna vojna je korenito spremenila to postajo na temnomodri liniji. Ne samo, da so bronaste kipe evakuirali v srednjo Azijo, tudi dizajn prehoda na postajo Teatralna (odprta leta 1946) je narejen po navdihu Zmage. Stene so okrašene s slikami zastav in orožja. Tudi Stalinovo ime je umaknjeno.

Arbatska

Eden od najambicioznejših arhitekturnih podvigov v zgodovini Moskve je bila priprava teritorija v centru mesta za izgradnjo Generalštaba oboroženih sil Ruske federacije. Posledično se je spremenil vhod v postajo Arbatska, ki je vgrajen v stavbo Generalštaba.

Beloruska (Krožna)

Leta 1951 je bila ta postaja nagrajena s Stalinovo nagrado za arhitekturo. Postaja je posvečena razvoju beloruskega gospodarstva in kulture. V to čast je bila na postaji postavljena skulptura »Sovjetska Belorusija«, ki pa je bila po izgradnji novega tunela leta 1997 umaknjena.

Beloruska (Zelena linija)

Če si ogledate staro fotografijo, lahko opazite, da je bil poleg vsakega stebra postavljen koš za smeti. Tega na postaji danes ni več. Prav tako so tla izgubila svoj »beloruski« slog in postala bolj klasična, narejena iz črnega in sivega granita.

Мajakovska

Ta postaja je leta 1939 na svetovni razstavi v New Yorku prejela Veliko nagrado. Imela je samo en izhod, ki je vodil do koncertne dvorane »Čajkovski«, v 50. letih pa je bil narejen še en izhod, ki vodi do Tverske ulice.

Аvtozavodska

Dizajn te postaje je posvečen herojskim dosežkom sovjetskega ljudstva v času druge svetovne vojne. Južni izhod iz postaje je sčasoma peljal v stanovanjsko zgradbo na ulici Avtozavodska.

Pavelecka

Če želite na to postajo priti z istoimenske železniške postaje, boste na steni nad tekočimi stopnicami opazili temen krog. Tu je bil nekoč Stalinov relief, dokler se ni pričel proces destalinizacije v drugi polovici petdesetih let.

Preberite še: Osvojite moskovski metro v devetih korakih

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: